Dandanes, ko je slovenska kulturna krajina že dodobra uničena z nenačrtovano razpršeno gradnjo, je kakovost izgubljenega vedno bolj opazna. Pri današnjih posegih, za razliko od starih, tako po večini pogrešamo dobro prostorsko zasnovo in spretno rešene detajle, predvsem pa premišljeno postavitev v prostor. Ta spoštuje okolje, iz katerega izhaja, in sledi njegovim naravnim zakonitostim. Ustvarja hierarhijo stavb in se prilagaja ključnim poudarkom v prostoru. Našteto je seveda pomembno tako zaradi odpirajočih pogledov v krajino kot skladnosti izgleda naselja, predvsem pa zaradi orientacije v prostoru, ki je danes kljub razviti informacijski tehnologiji za človeka in njegovo prvinsko dojemljivost še vedno bistvenega pomena.
Knjiga Sporočila prostora spregovori prav o teh pozabljenih principih urejanja prostora. Sprva se teme loti teoretično z uvodom arhitekta Janka Rožiča, ki z zgodovinskim pregledom arhitekture in predvsem filozofskega pogleda nanjo opredeli načela urejanja prostora. Sledijo prispevki posameznih avtorjev, ki povzemajo rezultate njihovih lastnih raziskav in predstavljajo različne vidike urbanističnih ureditev. Arheologa Andrej Pleterski in Benjamin Štular podata vpogled v starodavna načela urejanja prostora, od umestitev poti, grobišč, svetišč, prostorskih dominant itd. Na podlagi analize historičnih katastrov in arheoloških izkopavanj poskušata rekonstruirati elemente kulturne krajine od prazgodovine dalje. Ugotovitve torej črpata predvsem iz nevidnih znakov, ki jih odkrije šele pogled v arhive ali pod zemljo. Nad njo pa se dvigne skupina arhitektov, ki poda analizo vidnega, trenutno stoječega.  Darko Likar se ukvarja s historičnimi principi načrtovanja in obvladovanja prostora v posameznih krajih, poleg tega pa predstavi lastni predlog prostorskega informacijskega sistema. Janko Rožič opozori na prostorske značilnosti izbranih lokacij in predstavi aktualni projekt za poglobitev ljubljanske železnice. Aleksander S. Ostan pa opiše trenutno stanje arhitekture in urbanizma po svetu ter pri nas in doda možnosti za njegovo rešitev. Sprva predstavi določene kraje, z analizo obstoječe, stare prostorske ureditve, temu pa sledijo predlagane rešitve, ki so nastale kot plod arhitekturno- urbanističnih delavnic, ki jih je organiziral, ali pa projektov v lastnem arhitekturnem biroju.
Knjiga Sporočila prostora izbrano temo, torej zgodovinski vpogled v principe urejanja prostora, poda z vidika vsaj dveh strok, arhitekturne in arheološke. Ob tem zajame širše področje, od slovenskega podeželja in tipične arhitekture posamezne regije do aktualnih problematik glavnega mesta. Vsak avtor predstavi svoj pogled, ki je zase zaključena celota. Tega pa ne moremo reči za knjigo, ki kot skupek ne deluje usklajeno in povezano. Nabranega je malo vsega, brez logičnega sosledja in rdeče niti podajanja informacij. Kljub temu pa predstavlja redkost na slovenskem knjižnem tržišču, predvsem na področju arhitekturnega teoretičnega pisanja, saj je interdisciplinarna in neselektivna. Ukvarja se z arhitekturno dediščino v celoti in ne samo s t. i. veliko umetnostjo ali samo anonimnim ljudskim stavbarstvom. Poleg tega naštetim problemom pridaja tudi rešitve zanje. Knjiga je pravzaprav katalog pozabljenih principov urejanja prostora, ki jih oko, otopelo od blišča in kiča vseobsegajoče propagande na eni strani ter minimalizma dizajnerskih revij na drugi, ne prepozna več. Ob tem pa knjiga lahko služi tudi kot vzor, kot nekakšen učbenik arhitektom in urbanistom, kaj je potrebno upoštevati ob vsakršnem posegu v prostor, če želijo, da je dober in trajnosten.