prof. dr. Francesco Caglioti: Michelangelo kipar, učenec Benedetta da Maiano
Ljubljana, Cankarjev dom, 21. aprila 2015, ob 19.00
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vas v sodelovanju s Cankarjevim domom vabita na predavanje, ki bo v torek, 21. aprila 2015, ob 19:00, v konferenčnih dvoranah M v Cankarjevem domu.
Predaval bo
prof. dr. Francesco Caglioti
(Univerza v Neaplju Friderik II. - Universita' degli Studi di Napoli Federico II)
Su Michelangelo scultore, allievo di Benedetto da Maiano
Michelangelo kipar, učenec Benedetta da Maiano
Predavanje bo v italijanskem jeziku s simultanim prevodom v slovenščino.
Povzetka predavanja v slovenskem prevodu in originalu
Michelangelo kipar, učenec Benedetta da Maiano
Zgodnja in dobro obveščena Michelangelova življenjepisca Giorgio Vasari in Ascanio Condivi poročata, da je toskanski umetnik, kot zelo spreten in že na samem začetku izjemen kipar, svoje znanje v celoti pridobil v znamenitem vrtu Lorenza Magnifica pri cerkvi svetega Marka v Firencah. Z družbenega in intelektualnega vidika je takrat samo to okolje lahko spodbujalo in potešilo želje nadarjenega in obetavnega začetnika. A obenem ni moglo zadostiti tiste potrebe po nenehnem in vztrajnem tehničnem urjenju, ki je bilo neobhodno potrebno za zgodnje Michelangelove dosežke. Ne glede na to protislovje so se le redki sodobni raziskovalci podali onstran mita o Michelangelu kiparju medičejskega vrta. Nekateri izmed teh so zavestno spregledali trud Margrite Lisner, ki se je med letoma 1958 in 2001 trudila dokazati, da je mladi umetnik moral preživeti nekaj časa v delavnici Benedetta da Maiano. Francesco Caglioti bo v svojem predavanju izhajal iz izhodišč Margrit Lisner, jih dopolnil z novimi ugotovitvami in znova potrdil utemeljenost teh raziskav, ki lahko osvetlijo in razrešijo številna vprašanja, povezana s florentinskim kiparstvom na prehodu med zgodnjo renesanso in »Maniero moderno«.
Su Michelangelo scultore, allievo di Benedetto da Maiano
Stando ai primi e autorevoli biografi di Michelangelo (Giorgio Vasari, Ascanio Condivi), la sua formazione come scultore abilissimo e precocemente ineguagliato si svolse tutta nel famoso Giardino di Lorenzo il Magnifico presso San Marco a Firenze: un luogo allora capace di stimolare e appagare come nessun altro, socialmente e intellettualmente, un debuttante di tante speranze e promesse, ma anche un cenacolo inadeguato a quel magistero tecnico incessante e ostinato che sarebbe stato indispensabile per i traguardi formali raggiunti presto da lui. Malgrado tale contraddizione, gli studiosi moderni si sono spinti solo di rado oltre il mito di Michelangelo scultore del Giardino. E alcuni di essi hanno consapevolmente trascurato gli sforzi compiuti da Margrit Lisner (tra il 1958 e il 2001) per mostrare che il giovane artista dovette passare con molto profitto per la bottega di Benedetto da Maiano. Caglioti riprende gli spunti offerti da Lisner, e li amplia ulteriormente, per ribadire tutta la validità di tale pista di indagine, capace di rischiarare e risolvere molti interrogativi sulla grande scultura fiorentina al passaggio tra il primo Rinascimento e la Maniera Moderna.
O predavatelju
Francesco Caglioti, rojen 1964, je eden najbolj znanih in najuglednejših italijanskih umetnostnih zgodovinarjev. Šolan v Neaplju in na Scuola Normale Superiore v Pisi pri profesorjih Giovanniju Previtaliju in Paoli Barocchi je najprej delal v Pisi, od leta 2001 pa v Neaplju, kjer je na univerzi Federico II. od leta 2006 redni profesor. Že v začetku 90. let je vzbudil pozornost strokovne javnosti z ugotovitvijo, da sta bila kiparja Mino da Fiesole in Mino del Reame pravzaprav ena in ista oseba, nadaljeval pa je z odmevnimi študijami o florentinskem in rimskem kiparstvu 15. stoletja, predvsem o Donatellu. V svojih raziskavah je od samega začetka kombiniral izjemno filološko natančnost, poglobljene arhivske raziskave, analizo historičnega konteksta nastanka umetnin, ikonografijo, sočasno in kasnejšo recepcijo in percepcijo umetnin in poznavalstvo. Njegova obsežna knjiga (v dveh delih) Donatello e i Medici (s poudarkom na kipih Judite in Davida) je bila leta 2001 izbrana za knjigo leta v angleški reviji Apollo (kljub temu – kar je pri teh nagradah izjemno redko – da ni izšla v angleškem jeziku). Kasneje je odkril tudi lesenega monumentalnega Križanega, ki ga je Donatello izdelal za padovansko servitsko cerkev (v marcu 2105 bo po restavriranju na ogled na razstavi v Padovi), med najbolj odmevnimi Cagliotijevimi odkritji pa lahko omenimo še ime pravega naročnika slik Bitke pri San Romanu Paola Uccella in ostanke oltarja, ki ga je renesančni kipar dalmatinskega porekla Ivan Duknović izklesal za beneško bratovščino sv. Marka in je veljal za izgubljenega. V zadnjih tednih močno odmeva še eno njegovo odkritje (sicer objavljeno leta 2012): gre za štiri bronaste angele, ki jih je florentinskemu kiparju Benedettu da Rovezzano sredi 20. let 16. stoletja za svojo grobnico naročil angleški kardinal Wolsey. Do Cagliotijevega odkritja so veljali za izgubljene, zaradi velikega zgodovinskega pomena pa bodo sedaj prišli v osrednjo britansko kiparsko zbirko: prav v začetku leta 2015 je londonski Victoria and Albert Museum z medijsko dobro podprto akcijo uspel zbrati pet milijonov funtov, kolikor je še potreboval za njihov nakup.
V zadnjem desetletju je Francesco Caglioti sodeloval tudi pri nekaterih odličnih razstavah (Matteo Civitali e il suo tempo, Lucca 2004; Matthias Corvinus, the King. Tradition and Renewal in the Hungarian Royal Court 1458-1490, Budimpešta 2008; Da Jacopo della Quercia a Donatello: le arti a Siena nel primo Rinascimento, Siena 2010; The Renaissance Portrait from Donatello to Bellini, Berlin in New York, 2011–2012).
V Ljubljani bo profesor Caglioti predaval o Michelangelu, s katerim se je intenzivno ukvarjal v zadnjih letih in med drugim v španski Úbedi odkril njegov »izgubljeni« kip mladega Janeza Krstnika. Profesorjevo nekajdnevno bivanje v Sloveniji pa bomo izkoristili tudi za srečanje s kolegi in zato, da mu predstavimo nekaj naših najpomembnejših umetnostnozgodovinskih spomenikov.
Za podporo pri gostovanju prof. dr. Francesca Cagliotija se zahvaljujemo Hotelu Slon.
