Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo in Narodna galerija

Ciklus Aktualne doktorske disertacije

26. november 2015 ob 17. uri

Narodna galerija, Modra dvorana

Asta Vrečko

Pomen Zagreba in hrvaške umetnosti za slovensko slikarstvo v obdobju med obema vojnama

Po prvi svetovni vojni kljub izraženim željam Slovenci niso dobili lastne umetnostne visokošolske izobraževalne ustanove in tisti, ki so želeli študij nadaljevati na akademiji, so vedno bolj pogosto odhajali študirat v Zagreb. Tamkajšnja akademija in živahno kulturno-umetnostno dogajanje sta tako imela pomembno vlogo pri oblikovanju zelo velikega števila slovenskih umetnikov in nekaterih umetniških skupin, ki so jih sestavljali pretežno nekdanji študentje zagrebške akademije: Četrta generacija, Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov in Gruda. Poleg tega pa so pomembne tudi druge povezave med Zagrebom in Ljubljano, ki so hranile sodelovanje hrvaških in slovenskih umetnikov.

Predavanje se osredotoča na tri točke: izobraževalno-študijski pomen Zagreba, organizacijsko-institucionalni vidik ter likovne in teoretske vplive hrvaške umetnosti v kontekstu turbulentnega družbenega dogajanja in političnih sprememb.

Dr. Asta Vrečko je raziskovalka Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s slovensko umetnostjo 20. stoletja. Doktorsko disertacijo za naslovom Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941), Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino pod mentorstvom doc. dr. Beti Žerovc je zagovarjala leta 2014.