Jesenski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva
Torek, 8. november 2016 ob 18.00
dr. Franci Lazarini
Evangeličanska cerkev v Radljah ob Dravi – pozabljeni arhitekturni spomenik zgodnjega 20. stoletja
Narodna galerija, avditorij, Prešernova 22 (nekdanji vhod v telovadnico Narodni dom)
Leta 1908 zgrajena evangeličanska cerkev v Radljah ob Dravi, ki je bila porušena v petdesetih letih, sodi med najmanj znane spomenike sakralne arhitekture začetka dvajsetega stoletja pri nas. V predavanju bodo poleg same stavbe predstavljene okoliščine njenega nastanka, tesno povezane s pročodrimskim gibanjem, še zlasti pa bo izpostavljeno njeno mesto v sočasni evangeličanski arhitekturi Avstro-Ogrske, saj zaradi svojega arhitekta Otta Bartninga zasluži večjo pozornost, kot ji je bila namenjena do sedaj.
Dr. Franci Lazarini je docent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (in trenutno predstojnik oddelka) ter znanstveni sodelavec na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Raziskovalno se posveča zlasti temam s področja arhitekture 19. in prve polovice 20. stoletja, sakralni umetnosti 19. stoletja in naročništvu iz cerkvenih vrst (knezoškof Mihael Napotnik, cerkveni redovi), v zadnjem času pa tudi plemiškem naročništvu (grofje Brandis). Po začetnih raziskavah arhitekture prve polovice 19. stoletja v Ljubljani in na Kranjskem (ljubljanski opus Benedikta Müllerja, arhitektura in oprema župnijske cerkve v Smledniku), se je v zadnjih letih posvečal zlasti temam iz sakralne arhitekture poznega historizma v lavantinski škofiji (npr. delom arhitekta Hansa Pascherja, vplivu škofijskih sinod, neuresničenim načrtom za mariborsko cerkev sv. Magdalene), samostanski umetnosti »dolgega 19. stoletja« ter objektom, s katerimi so obeleževali vladarske jubileje cesarja Franca Jožefa I. Poleg njegovih prispevkov v periodiki omenimo strokovno monografijo o frančiškanski cerkvi v Mariboru (2013), še zlasti pa znanstveno monografijo Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem (2015), ki jo je izdal v soavtorstvu z dr. Igorjem Sapačem in za katero sta prejela Plečnikovo medaljo in Valvasorjevo nagrado.
