Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo v okviru Meseca Franceta Steleta, s katerim obeležujemo 140. obletnico rojstva treh utemeljiteljev slovenske umetnostne zgodovine – Franceta Steleta, Izidorja Cankarja in Vojeslava Moleta –, vabi na predavanje izr. prof. dr. Franka Ćorića z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu z naslovom:
Organizacija in normativni okvir c. kr. Centralne komisije za preučevanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov ter njeno delovanje v hrvaških deželah med letoma 1850 in 1918
Predavanje v hrvaščini bo potekalo v torek, 24. novembra 2026, ob 18. uri v predavalnici 343 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Aškerčeva cesta 2).
Predavanje bo posvečeno začetkom institucionaliziranega spomeniškega varstva v habsburški monarhiji, zlasti ustanovitvi in delovanju dunajske Centralne komisije, ustanovljene leta 1850, iz katere se je razvil današnji avstrijski Zvezni spomeniški urad (Bundesdenkmalamt).
Predavatelj bo predstavil razvoj organizacijske strukture in normativnih podlag komisije, njena prizadevanja za zakonsko ureditev varstva spomenikov ter delo na področju raziskovanja, dokumentiranja in ohranjanja umetnostne in arhitekturne dediščine. Posebno pozornost bo namenil delovanju komisije v hrvaških deželah in izbranim konservatorsko-restavratorskim posegom, na katerih je mogoče spremljati spreminjanje strokovnih pristopov in razmerje med teorijo in prakso.
Dr. Franko Ćorić je izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Raziskovalno se ukvarja predvsem z zgodovino in teorijo konservatorstva in restavratorstva ter razvojem spomeniškega varstva v srednjeevropskem prostoru. Leta 2025 je izdal monografijo Vrijeme utemeljitelja, posvečeno organizaciji in delovanju dunajske Centralne komisije med letoma 1850 in 1918.
Predavanje bo potekalo v okviru dogodkov, posvečenih zgodovini umetnostnozgodovinske stroke in spomeniškega varstva, katerih razvoj je na Slovenskem pomembno zaznamovalo tudi delo Franceta Steleta.
Celoten povzetek predavanja si lahko preberete spodaj.
Vljudno vabljeni!
Povzetek predavanja
Današnji avstrijski Bundesdenkmalamt (Zvezni spomeniški urad) je pravni naslednik c. kr. Centralne komisije za preučevanje in ohranjanje stavbnih spomenikov (K. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale), ustanovljene leta 1850. Komisija je večkrat spremenila svoje ime in organizacijsko strukturo ter se tako prilagajala procesu diferenciacije zgodovinskih disciplin in oblikovanju konservatorstva kot samostojne stroke.
Delovanje Centralne komisije lahko razdelimo na štiri obdobja: prvo, od ustanovitve leta 1850 do Helfertovega prevzema predsedstva leta 1863; drugo, od Schmidtovega prevzema restavriranja dunajske stolnice sv. Štefana leta 1863 do Rieglovega teoretskega besedila Moderni kult spomenikov iz leta 1903; tretje, od leta 1903 do reorganizacije leta 1911; in četrto, od reorganizacije leta 1911 do razpada monarhije leta 1918.
Predavanje bo osvetlilo pomen organov, statutov in normativnih aktov c. kr. Centralne komisije, prizadevanja za sprejetje zakonodaje o varstvu spomenikov, delo na področju raziskovanja, opisovanja in inventarizacije zgodovinskih in umetnostnih spomenikov ter publikacije, ki jih je izdajala komisija.
Poseben poudarek bo namenjen hrvaškim zgodovinskim deželam, osebnostim, ki so tam delovale, ter konkretnim posegom na nekaterih najpomembnejših zgodovinskih in umetnostnih spomenikih na Hrvaškem. Na njihovih primerih je mogoče spremljati spremembe teoretskih in metodoloških izhodišč varstva kulturne dediščine, včasih pa tudi razkorak med teorijo in prakso.