Ekonomika likovne umetnosti
17. in 18. september 2010, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad
Prof. dr. Victor Ginsburgh
Profesor Ginsburgh je študiral na Solvay Business School, Free University of Brussels, in magistriral iz ekonometrije. S področja ekonomije je doktoriral v letu 1972. Od leta 1975 je profesor na Université Libre de Bruxelles. Med drugim je bil gostujoči profesor na številnih vodilnih ameriških (Yale, University of Virginia, Chicago University), francoskih (Paris, Marseille) in belgijskih (Louvain, Liege) univerzah. Zelo dejaven je kot raziskovalec, saj je avtor ali soavtor številnih referenčnih publikacij (med drugim urednik trenutno vodilne referenčne knjige na področju kulturne ekonomike Handbook of Economics of Arts and Culture, 2006), ter objavil prek 130 znanstvenih člankov v vodilnih svetovnih ekonomskih revijah kot sta Econometrica in American Economic Review. Njegova raziskovalna področja so modeli splošnega ravnotežja, mikroekonomija in kulturna ekonomika, kjer je priznan kot eden vodilnih svetovnih avtorjev. Na predavanju v Ljubljani bo govoril o ekonomiki podeljevanja nagrad v umetnosti.
Prof. dr. Arjo Klamer
Profesor Klamer je profesor ekonomike umetnosti in kulture na Erasmusovi univerzi v Rotterdamu, ki velja za osrednjo izobraževalno institucijo na področju kulturne ekonomike. Profesor Klamer je bil tudi prvi uradni profesor za področje kulturne ekonomike na svetu. Pred tem, in po pridobitvi doktorskega naziva na univerzi Duke v ZDA, je predaval še na več ameriških univerzah, kot sta Wellesley College in George Washington University. V letu 1984 je pobudil veliko zanimanja s svojim delom Pogovori z ekonomisti / Conversations with Economists. V eni svojih zadnjih knjig, Speaking of Economics (Routledge, 2007) razvija prav teme, ki so se porodile ob omenjenem delu. Sodeloval je z znanstvenico Deirdre McCloskey pri razvijanju retorične perspektive v ekonomiji. Delo The Economic Conversation, ki ga je pripravil skupaj z McCloskeyjevo in Stephenom Ziliakom vpeljuje revolucionaren ‘odprt’ način del pri poučevanju mikro- in makroekonomije. Njegovi trenutni raziskovalni interesi zadevajo kulturne dimenzije ekonomskega življenja ter vrednost kulture. Na predavanju v Ljubljani bo govoril o ekonomskem vrednotenju kulture.
Prof. dr. Ilde Rizzo
Profesorica Rizzova je profesorica za ekonomiko kulturnih dobrin na univerzi v Catanii v Italiji. Rizzova je magistrirala iz javnih financ in doktorirala iz ekonomije na univerzi v Buckinghamu v Veliki Britaniji. Zaseda številne akademske in nevladne funkcije, ter članstva v svetovnih kulturno ekonomskih organizacijah. Je avtorica prek petdesetih publikacij v svetovno priznanih revijah. Med njenimi deli v zadnjem desetletju velja omeniti The Heritage Game. Economics, Policy and Practice (2008), ki ga je napisala skupaj z sirom Alanom T. Peacockom, ter The Economics of Heritage (2002), ki jo je napisala skupaj s prof. Ruth Towse. Tudi sicer je področje, na katerem prof. Rizzova velja za vodilno avtoriteto prav ekonomika kulturne dediščine, iz katere bo predavala tudi v Ljubljani.
Prof. dr. Victor Fernandez- Blanco
Profesor Fernandez Blanco je doktoriral iz ekonomije in zaseda mesto rednega profesorja za temelje ekonomske analize na univerzi v Oviedu v Španiji. Njegovi raziskovalni interesi so kulturna ekonomika, ekonomika filmske industrije in ekonomika muzejev. Je avtor številnih prispevkov v svetovno priznanih revijah, in je uredil dve nedavni knjižni izdaji s teh področij, El cine y su público en España. Un análisis económico (1998) ter Cinéfilos videoadictos y telespectadores. Los perfiles de los consumidores de productos audiovisuales en España (2002), zadnjo je napisal skupaj z Juanom Prieto Rodríguezom, Cristino Muñiz Artime and Rubénom Gutiérrez del Castillom. Je član uredniškega odbora Journal of Cultural Economics. Na predavanju v Ljubljani bo predstavil področje ekonomike muzejev.
Prof. dr. Hans Abbing
Profesor Abbing je umetnik, ekonomist in sociolog, ki živi na Nizozemskem. Leta 2005 je bil imenovan za profesorja sociologije umetnosti (Boekman Chair) na univerzi v Amsterdamu, kjer je danes zaslužni profesor za sociologijo umetnosti. Pripravil je številne prispevke s področja sodelovanja umetnosti in ekonomije, zlasti znano in citirano je njegovo delo WHY ARE ARTISTS POOR? The Exceptional Economy of the Arts, izdano v letu 2002. Profesor Abbing je tudi dejaven kot likovni umetnik. Na predavanju v Ljubljani bo govoril o trgu dela in dohodkih umetnikov v likovni umetnosti.
Prof. dr. Kathryn Graddy
Profesorica Graddyjeva je izredna profesorica za področje ekonomije na Brandeis University v ZDA. Graddyjeva je opravila podiplomski študij M.B.A. na univerzi Columbia in doktorat na univerzi Princeton v ZDA. Njene številne publikacije (več od teh je napisala z znanim princetonskim profesorjem Orleyjem Ashenfelterjem) so predvsem s področja dražb umetnin, umetniških trgov ter avtorskih pravic v umetnosti. Skupaj z nobelovcem Paulom Krugmanom in R. Wellsom je uredila učbenika Essentials in Economics (v tisku) in Economics (2007). Na predavanju v Ljubljani bo govorila o trgu umetniških del in dražbah umetnin.
Prof. dr. Bogomir Kovač
Profesor Kovač je redni profesor za filozofijo ekonomije, makroekonomijo in okoljsko ekonomijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Opravlja ali je opravljal vrsto pomembnih akademskih in drugih funkcij, ter objavljal v domačih in tujih znanstvenih in strokovnih revijah. Bil je tudi svetovalec številnih vladnih teles. Je eden redkih poznavalcev in podpornikov področja kulturne ekonomike v Sloveniji, in je napisal številne prispevke s tega področja. Njegovi raziskovalni interesi na področju kulturne ekonomike so študije povezanosti umetnosti in družbenega razvoja, ter umetniški trgi. Na predavanju v Ljubljani bo predstavil kako kultura vpliva na družbeni razvoj na primeru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.
Prof. dr. Vesna Čopič
Profesorica Čopičeva je diplomirala na ljubljanski Pravni fakulteti v letu 1981. Med 1991 in 1997 je bil aktivno udeležena pri ovrednotenjih slovenske kulturne politike. Kot avtorica ali soavtorica je napisala več odmevnih publikacij, med drugim Elementi za oblikovanje nacionalne kulturne politike ter modela upravljanja in organiziranja v kulturi (1991) in Kulturna politika v Sloveniji (1997). V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Čopičeva sodelovala pri pripravi zakonodaje za področje kulture za Ministrstvo za kulturo RS. Od leta 1999 je Čopičeva predavateljica za področje kulturne politike in kulturnega menedžmenta na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poleg naštetega je Čopičeva objavila številne prispevke v domačih in tujih znanstvenih revijah. Njena glavna raziskovalna področja so zakonodaja, javne politike in kulturna politika. Na predavanju v Ljubljani bo predavala o področju kulturne politike in programskega financiranja nevladnih organizacij.
Poleg predavanj gostov, bo simpozij gostil tudi dve panelni sekciji, eno s predstavitvami dobrih praks v financiranju likovnih umetnosti v Sloveniji, ter drugo s predstavitvami izbranih mladih raziskovalcev s partnerskih univerz.
Vsako vabljeno predavanje bo trajalo 40 minut, pred diskusijo.
Vsako predavanje mladega raziskovalca bo trajalo 25 minut, pred diskusijo.
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki bo gostila dogodek, bo omogočila prostor za dvodnevni simpozij. Ekonomska fakulteta je ena najbolj uveljavljenih ekonomskih institucij v regiji, ki gosti številne ugledne domače in tuje predavatelje, in ima od leta 2010 tudi oba prestižna certifikata odličnosti ekonomskih in poslovnih šol, EQUIS in AACSB, kar jo uvršča med manj kot 50 institucij s celega sveta, ki jim je uspelo doseči pogoje za pridobitev obeh certifikatov. Fakulteta je locirana v Bežigradu, predelu mesta s še tremi družboslovnimi fakultetami, približno 10/15 minut vožnje iz centra mesta. Fakulteta ima dobre pogoje za izvedbo predavanj in spremljajoče dogodke.
Partnerji projekta so Erasmus University Rotterdam, madžarski Kecskemét College Faculty of Mechanical Engineering and Automation, in sculpture network, edina vseevropska organizacija kiparjev in kiparskih organizacij.
Osrednje organizacijsko breme bo na plečih Organizacijskega odbora, ob sodelovanju partnerskih organizacij. Moramo še enkrat poudariti, da bo to prvi simpozij na takšni ravni v Sloveniji, in da bo to za večino uglednih profesorjev prvič, da bodo gostovali v Sloveniji. Ker je tematika ekonomskih vidikov kulture v zadnjih letih tudi pri nas vedno bolj predmet zanimanja in kritičnih polemik, se nadejamo tudi dobrega odziva udeležencev. Vsak od udeležencev bo prejel tudi certifikat za udeležbo.
Konzorcij partnerjev:
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani / Faculty of Economics, University of Ljubljana (SI); Erasmus University Rotterdam (NL); Kecskemét College Faculty of Mechanical Engineering and Automation (H); sculpture network (D)
Znanstveni odbor: dr. Victor Ginsburgh, dr. Bogomir Kovač, dr. Arjo Klamer, dr. Károly Belina, dr. Vesna Čopič
Organizacijski odbor: mag. Andrej Srakar, mag. Lyudmila Petrova, mag. Ákos Tóth, Isabelle Henn, dr. Aleksandar Kešeljević
Predavanja bodo v angleškem jeziku.