Radovljica, dvorana prvega nadstropja radovljiške graščine
Kulturni večer ob nedavnem odkritju portreta Antona Tomaža Linharta v Avstrijski nacionalni knjižnici na Dunaju
Radovljica je Linhartovo mesto. Po njem se imenuje marsikatera ustanova in glavni trg, na dan njegovega rojstva praznuje Radovljica občinski kulturni praznik, pred dvema letoma pa mu je Mestni muzej Radovljica v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem posvetil še razstavo Anton Tomaž Linhart (1756−1795). Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan. Z naslovom so avtorji želeli povedati, da so Linhartova osebnost, njegovo delo in doba, v kateri je živel, v slovenski javnosti v mnogočem še skrivnost, a ga bo nadaljnje raziskovanje in predstavljanje javnosti bolj približalo; postal nam bo bolj znan.
Linhartova podoba nam je bila doslej znana zgolj kot silhueta iz pesniške zbirke Blumen aus Krain (Cvetje s Kranjskega) iz leta 1781, ki pa so ji kasneje nekateri umetniki poskušali vtisniti poteze izraza obraza. Med temi je najbolj znana risba akademskega slikarja Božidarja Jakca, ki je bila tudi podlaga za logotip radovljiške razstave.
V ponedeljek, 19. aprila 2010, ob 18. uri bodo v dvorani prvega nadstropja radovljiške graščine o odkritju Linhartovega portreta v Avstrijski nacionalni knjižnici spregovorili odkritelj podobe izr. prof. dr. Dragan Božič, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, Ivo Svetina, direktor Slovenskega gledališkega muzeja in soavtor razstave v Radovljici, in dr. Ferdinand Šerbelj, muzejski svetnik Narodne galerije. Spregovorili bodo o odkritju in o tem, kaj znana podoba našega razsvetljenca lahko pomeni za nadaljnje raziskovanje njegovega življenja, za slovensko literarno in umetnostno zgodovino in za razstavo v Radovljici.
Prireditev bo povezovala Verena Štekar-Vidic, direktorica Muzejev radovljiške občine.