Novi kontinent – Jugoslavija: politična geografija socialistične “tretje poti” 1945-1960
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Moderno galerijo vabita na predavanje prof. ddr. Tanje Zimmermann z Univerze v Konstanzi, ki bo v torek, 16. marca 2010, ob 18.00 uri v Moderni galeriji.
Tanja Zimmermann je doktorirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in iz slavistike na Univerzi Ludovika Maksimilijana v Münchnu. Po končanem doktoratu iz slavistike je sodelovala pri raziskovalnih projektih v Münchnu. Od 1. maja 2004 dalje je bila znanstvena asistentka na Univerzi v Erfurtu, 1. maja 2009 pa je prevzela profesuro slovanskih literatur in primerjalne književnosti na Univerzi v Konstanci. Njeno raziskovalno delo je osredotočeno na rusko moderno in na problematiko Balkana po drugi svetovni vojni.
***
Med letoma 1945 in 1960 se je v Jugoslaviji izoblikovala izjemno dinamična medijalna podoba, ki je sledila politično-ideološkemu manevriranju titoizma med Vzhodom in Zahodom. Spremljali so jo različni kulturološki koncepti »tretje poti« v socializem, ki so hitro sledili drug drugemu. Novi koncepti so bili istočasno uperjeni proti tradicionalnim balkanskim stereotipom, kot sta primitivnost in zaostalost. Namesto njih so poskušali uveljaviti nove, pozitivne predstave o Jugoslaviji in o Balkanu.V prvih letih po drugi svetovni vojni se je jugoslovanska medijska politika zgledovala po sovjetskem modelu. Po sporu s Stalinom leta 1948 se je strategija kopiranja spremenila. Titovi ideologi so opustili ideale stalinističnega stila, ki so ga nadomestili z ruskim konstruktivizmom dvajsetih let. Poseg po avantgardističnih oblikah je v političnem življenju spremljala teza o Titovi Jugoslaviji kot neoavandgardi marksizma.
Leta 1950 se je pojavil nov, domač koncept »tretje poti« v socializem. Hrvaški pisatelj Miroslav Krleža je v tem letu organiziral monumentalno razstavo jugoslovanske srednjeveške umetnosti v Parizu, ki naj bi pokazala, da je umetnost na tleh Jugoslavije – predvsem bogomilski stečki – že v srednjem veku ubrala tretjo pot med Vzhodom in Zahodom. S pomočjo ideologije »tretje poti« je postala jugoslovanska umetnost takorekoč neodvisna od vplivov iz sosednjih državah, zaprta v kroge svoje evolucije.
Proces »tretje poti«, ki je v petdesetih in šestdesetih letih z gibanjem neuvrščenih prerasel v »tretji svet«, je v političnih in literarnih besedilih spremljala metafora novega kontinenta. Svoj vrhunec je dosegla okoli leta 1960, tik pred prvo veliko konferenco v Beogradu.
Predavanje bo pospremljeno s številnimi fotografijami in izseki iz malo znanih filmov.