V Metliki rojeni Alojz Gangl (1859-1935) je nestor prve generacije slovenskega zgodnjemodernega kiparskega snovanja. V šestinsedemdesetih letih življenja je ustvaril številne portrete in študije ter žanrske figure, v zgodovino slovenskega kiparstva se je zapisal predvsem kot avtor prvega slovenskega javnega spomenika, spomeniške, arhitekturne, nagrobne in sakralne plastike.
Alojz Gangl je v kiparsko ustvarjanje vnesel nova oblikovna načela, s katerimi se je uveljavil akademski realizem. Njegov portretni opus se prek neobaročnega sloga, akademskega realizma in tudi secesijskih likovnih lastnosti približuje slikovitejši modelaciji.
Po Ganglovi smrti je bila umetnikova zapuščina razdeljena med Belokranjski muzej v Metliki, ljubljanski Mestni muzej in Narodno galerijo. Njegova dela hranijo tudi v Narodnem muzeju Slovenije, Gorenjskem muzeju, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Nadškofiji Ljubljana ter v zasebni lasti.
Z razstavo o življenju in delu Alojza Gangla želita Narodna galerija in Belokranjski muzej ob stopetdeseti obletnici njegovega rojstva predstaviti širši slovenski in tuji javnosti umetnika, na katerega smo lahko upravičeno ponosni.