Matej KLEMENČIČ

Akademik ddr. Janez Höfler, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (Zagreb, 11. 12. 1942 – Ljubljana, 16. 1. 2026)

Nekrolog, 16. 1. 2026

V petek, 16. januarja, nas je zapustil akademik ddr. Janez Höfler, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, umetnostni zgodovinar in muzikolog, ki je več kot tri desetletja študente umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti seznanjal s srednjeveško in zgodnjerenesančno umetnostjo, številne pa je vpeljal tudi v raziskovalno delo, ki ga je razumel kot nujen in neločljiv del aktivnosti univerzitetnega pedagoga.

Akademik Höfler se je za humanistične študije odločil po krajšem ekskurzu v naravoslovje (dve leti je študiral tehnično fiziko) in je na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 1973 najprej doktoriral iz muzikologije, leta 1974 pa še iz umetnostne zgodovine. Zanimanje za staro glasbo – ustanovil in vodil je prvi sodobni ansambel za starejšo glasbo v Sloveniji Schola Labacensis (1964–1972) – je nadaljeval kot muzikolog ter spisal nekaj pomembnih razprav, pri čemer se je pri raziskovanju oprl tudi na arhivske vire, izsledke pa objavljal tako doma kot v tujini. Po zaposlitvi na Filozofski fakulteti leta 1972 se je vedno bolj posvečal umetnostni zgodovini, saj je kot asistent profesorja Naceta Šumija prevzel teme iz srednjeveške umetnosti v okviru Katedre za slovensko umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih narodov na Oddelku za umetnostno zgodovino. Z disertacijo in kasnejšimi objavami se je osredotočil na raziskovanje gotskega stenskega slikarstva v širšem slovenskem prostoru, kar pa je kmalu preraslo v analizo pojavov v stenskem in tabelnem slikarstvu ter v zgodnji grafični produkciji in njeni recepciji ter percepciji v vzhodnoalpskem in širšem srednjeevropskem kontekstu. Po številnih člankih in monografijah je te raziskave okronal s korpusom srednjeveških fresk v Sloveniji v štirih knjigah ter obsežno monografijo o Mojstru »E. S.«, ki je leta 2007 izšla v Regensburgu. Prav zavedanja pomena arhivskih virov za umetnostnozgodovinske raziskave je akademika Höflerja spodbudilo tudi k sistematičnem objavljanju podatkov za cerkveno zgodovino na Slovenskem v obliki historične topografije, kar je sintetiziral leta 2013 z izdajo obsežne znanstvene monografije, s posameznimi objavami pa je tovrstne raziskave nadaljeval še v zadnjem desetletju.

Ekskurzija ob simpoziju Gotika v Sloveniji, oktober 1994: Špitalič (od leve Artur Rosenauer, Robert Peskar, Andrea De Marchi, Matej Klemenčič, Artur Saliger, Janez Höfler, župnik iz Špitaliča, Dušan Buran, Marjeta Ciglenečki).

S srednjeveško umetnostjo slovenskega prostora je povezan tudi eden njegovih osrednjih, lahko bi rekli življenjskih projektov Gotika v Sloveniji, mednarodni simpozij in razstava v Narodni galeriji (1994 in 1995). Ob številnih drugih mednarodnih simpozijih, ki jih je (so)organiziral, pa je tudi mednarodni kongres pod pokroviteljstvom CIHA (Comité international d'Histoire de l'Art) o umetnosti okoli leta 1400 v Mariboru leta 2011.

Akademik Höfler se je po zaključenih doktorskih disertacijah večkrat mudil v tujini, med drugim v vlogi gostujočega profesorja na Centru harvardske univerze za italijanske renesančne študije v Villi I Tatti v Firencah (1986/87 in 2001/02) in na Inštitutu za umetnostno zgodovino Univerze v Gradcu (1989/90), s štipendijo Humboldtove ustanove pa na Inštitutu za umetnostno zgodovino Univerze v Münchnu (1978/79, 1991, 1996/97, 2006). Med bivanjem v Firencah je poglobil svoje poznavanje umetnosti 15. stoletja v jadranskem prostoru, ki ga je začel – kot predavatelj umetnosti jugoslovanskega prostora – z raziskovanjem umetnostnih pojavov v Dalmaciji, to pa je sčasoma preraslo v študij gradiva na obeh obalah Jadrana, na Apeninskem polotoku in celo v širšem mediteranskem prostoru. Ob posameznih objavah, kot je tista v Burlington Magazine o odkritju dokumenta o delovanju Andrea Sansovina na Portugalskem, o posameznih študijah o toskanskih in drugih umetnikih v Dubrovniku in dalmatinskih mestih, o severnjaških in bizantinskih vplivih na umetnike, kot so Andrea del Verrocchio, Luca Signorelli in Francesco di Giorgio Martini, ima posebno mesto tudi temeljna znanstvena monografija o Vojvodski palači v Urbinu, ki je doživela najprej nemško in nato še dve italijanski izdaji.

V Firencah ob simpoziju »Quattrocento adriatico«, junij 1994 (od leve Helena Seražin, Renata Novak Klemenčič, Magda Miklavčič Pintarič, Janez Höfler in Samo Štefanac).

Akademik Janez Höfler je svojo aktivno pot na Filozofski fakulteti, kjer je bil leta 1987 izvoljen v naziv rednega profesorja, zaključil leta 2005, leto kasneje je bil imenovan za zaslužnega profesorja, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo pa mu je podelilo nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo. Leta 2017 je postal izredni, leta 2023 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskovalno aktiven je ostal do zadnjega, tudi kot upokojeni član programske skupine, ki jo je zasnoval. Ves čas je pozorno spremljal objave kolegov, svojih nekdanjih študentov, številnih diplomantov, magistrantov in doktorantov. Njihovo raznoliko delo je razvidno tudi iz »Festschrifta«, ki sta ga Oddelek za umetnostno zgodovino in Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo izdala ob profesorjevi sedemdesetletnici (Historia artis magistra: amicorum discipulorumque munuscula Johanni Höfler septuagenario dicata, ur. Renata Novak Klemenčič in Samo Štefanac) in ki vsebuje 46 prispevkov v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini.

Akademik Janez Höfler je s poudarjanjem pomena znanstvene akribije in nujnosti mednarodne vpetosti raziskav postavil temelje sodobne umetnostne zgodovine v Sloveniji.

Ekskurzija ob prvem slovensko-bavarskem umetnostnozgodovinskem kolokviju, oktober 2001: Ljubljana (od leve Peter Pfister, Robert Peskar, Samo Štefanac, Andrej Smrekar, Jörg Traeger, Martin Hoernes, Ingrid Flor, Janez Höfler, Peter Morsbach in Hartmut Krohm).