A+ | A | A-

Naslov

Slovensko
umetnostnozgodovinsko društvo
(SUZD)
Aškerčeva cesta 2
SI-1000 Ljubljana
tel: (01) 241 12 10

Joško Belamarić, Dioklecijanova palača v Splitu: nova spoznanja
Torek, 1. marca 2011, ob 18.00 v predavalnici 343 na ljubljanski Filozofski fakulteti

Oddelek za umetnostno zgodovino in Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo vabita na predavanje dr. Joška Belamarića (»Centar Cvito Fisković«, Split) z naslovom DIOKLECIJANOVA PALAČA V SPLITU: NOVA SPOZNANJA. Predavanje bo v torek, 1. marca 2011, ob 18.00 v predavalnici 343 na ljubljanski Filozofski fakulteti.

 

Današnje razumevanje Palače se je izoblikovalo v času prvih raziskav v 18. in 19. stoletju ter v začetku 20. stoletja in se do zadnjih desetletij ni kaj dosti spreminjalo. Rezultati novejših arheoloških posegov, še posebej tistih na Rivi pred Palačo, pa močno spreminjajo naš pogled nanjo, saj kažejo, da je imel v načrtovanju Palače zelo pomembno vlogo njen utilitaren namen. Podobno je bilo v zadnjem času ugotovljeno tudi za Romuliano, ki jo je sočasno gradil Dioklecijanov naslednik Galerij.

 

O predavatelju:

Joško Belamarić, umetnostni zgodovinar in muzikolog, je bil od leta 1991 do 2010 ravnatelj konservatorskega zavoda Dalmacije v Splitu. Objavil je številne znanstvene monografije in članke o dalmatinski poznoantični, srednjeveški in renesančni umetnosti, zasnoval vrsto razstav, ureja pa tudi splitski reviji Prilozi povijesti umjetnosti u Dalmaciji in Mogućnosti. Kot avtor razstave Tesori della Croazia v Benetkah leta 2001 je s sodelavci dobil najprestižnejšo državno nagrado »Vicko Andrić« za konzervatorski dosežek leta, vodil pa je tudi restavriranje renesančne kapele blaženega Ivana Ursinija v trogirski katedrali, ki je leta 2003 kot prvi hrvaški projekt dobila nagrado »Europa nostra« Sveta Evrope. Bil je predsednik društva konservatorjev Hrvaške in tajnik nacionalnega komiteja ICOMOS. Doktoriral je s temo: Dioklecijanova palača. Problem prvotne funkcije in njen razvoj v prvih 100 letih. Od junija 2010 vodi splitski »Centar Cvito Fisković«, ki ga je ustanovil kot oddelek zagrebškega Instituta za povijest umjetnosti.

Predavanje bo v hrvaškem jeziku.

 

 

Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam