SUZD
  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size
 

SUZD

SUZD_top_old.jpg

SUZD

E-pošta natisni

Ciklus jesenskih predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Franci Lazarini

Evangeličanska cerkev v Radljah ob Dravi – pozabljeni arhitekturni spomenik zgodnjega 20. stoletja

Narodna galerija, avditorij, Prešernova 22 (nekdanji vhod v telovadnico Narodni dom)

Leta 1908 zgrajena evangeličanska cerkev v Radljah ob Dravi, ki je bila porušena v petdesetih letih, sodi med najmanj znane spomenike sakralne arhitekture začetka dvajsetega stoletja pri nas. V predavanju bodo poleg same stavbe predstavljene okoliščine njenega nastanka, tesno povezane s pročodrimskim gibanjem, še zlasti pa bo izpostavljeno njeno mesto v sočasni evangeličanski arhitekturi Avstro-Ogrske, saj zaradi svojega arhitekta Otta Bartninga zasluži večjo pozornost, kot ji je bila namenjena do sedaj. 

Dr. Franci Lazarini je docent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (in trenutno predstojnik oddelka) ter znanstveni sodelavec na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Raziskovalno se posveča zlasti temam s področja arhitekture 19. in prve polovice 20. stoletja, sakralni umetnosti 19. stoletja in naročništvu iz cerkvenih vrst (knezoškof Mihael Napotnik, cerkveni redovi), v zadnjem času pa tudi plemiškem naročništvu (grofje Brandis). Po začetnih raziskavah arhitekture prve polovice 19. stoletja v Ljubljani in na Kranjskem (ljubljanski opus Benedikta Müllerja, arhitektura in oprema župnijske cerkve v Smledniku), se je v zadnjih letih posvečal zlasti temam iz sakralne arhitekture poznega historizma v lavantinski škofiji (npr. delom arhitekta Hansa Pascherja, vplivu škofijskih sinod, neuresničenim načrtom za mariborsko cerkev sv. Magdalene), samostanski umetnosti »dolgega 19. stoletja« ter objektom, s katerimi so obeleževali vladarske jubileje cesarja Franca Jožefa I. Poleg njegovih prispevkov v periodiki omenimo strokovno monografijo o frančiškanski cerkvi v Mariboru (2013), še zlasti pa znanstveno monografijo Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem (2015), ki jo je izdal v soavtorstvu z dr. Igorjem Sapačem in za katero sta prejela Plečnikovo medaljo in Valvasorjevo nagrado.  

 

 
E-pošta natisni

Ciklus jesenskih predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Torek, 18. oktober 2016 ob 18.00

Andrej Smrekar

Rinaldo in Armida - Gregorio Lazzarini, Torquato Tasso in zgodovinski kontekst

Avditorij Narodne galerije, Prešernova 22 (nekdanji vhod v telovadnico Narodni dom)

Narodna galerija ima v stalni zbirki izjemno dobro ohranjeno sliko Gregoria Lazzarinija, Rinaldo in Armida v čarobnem vrtu. Pred četrt stoletja jo je pridobila od zasebnega lastnika v Novi gorici. Izjemna popularnost Tassove pesnitve Osvobojeni Jeruzalem se je odrazila ne le v številnih likovnih, literarnih in glasbenih poustvaritvah, temveč tudi v estetskih izhodiščih, ki jih je Tasso utemeljil na Aristotelovi poetiki. V tradicijo likovne umetnosti sta najpomembnejše inovativne upodobitve prispevala Hannibale Carraci in Nicholas Poussin v Rimu, v Benetkah pa se je kakih sto let po izidu snov Osvobojenega Jeruzalema reaktualizirala med drugim tudi v Lazzarinijevi sliki ob naslonu na tradicijo zlate dobe beneškega slikarstva. Ta podoba je pojmovana povsem drugače od vizualizacij Gianbattista Tiepola, ki je svojo učno dobo začel v Lazzarinijevem ateljeju leta 1710.

Andrej Smrekar (Kostanjevica na Krki, 1954) je leta 1977 diplomiral in leta 1981 magistriral iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Delal je za Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva in bil kustos ter pozneje direktor Galerije Božidar Jakac s prekinitvami med letoma 1977 in 1991. V letu 1980/1982 je bil svobodni slušatelj na univerzi v Harvardu s štipendijo fundacije IREX in Kulturne skupnosti SRS. Leta 1983 se je vpisal na Graduate School of Arts and Sciences, Harvard University, s šolnino in štipendijo univerze. Doktorski naziv je pridobil leta 1991 z disertacijo o recepciji nadrealizma v Parizu 1925–1928, njegovi mentorji pa so bili Timothy J. Clark, Anna Chave in John Czaplicka. Je avtor vrste člankov o slovenskih ekspresionistih in impresionistih ter številnih razstav in monografskih študij, tako o Rihardu Jakopiču, Ivanu Groharju, bratih Kraljih, Jožetu Gorjupu, Marjanu Pogačniku, Vladimirju Makucu, Miroslavu Šuteju, Bojanu Kovačiču, slovenski zgodnji grafiki in risbi, direktorjih Narodne galerije. V letih 1991−2005 se je kot direktor Narodne galerije posvečal njeni zgodovini in zbirkam. Od leta 2006 je kustos zbirke del na papirju v Narodni galeriji. Je tudi avtor vrste monografskih katalogov sodobnih slovenskih umetnikov. Med 2003 in 2012 je bil predsednik Slovenskega muzejskega društva, od leta 2013 je predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in od leta 2004 predsednik sveta Galerije Božidar Jakac.

 
E-pošta natisni

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Ciklus jesenskih predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

sreda, 5. oktober 2016 ob 18.00

Ana María Fernández García

O španski kolonialni umetnosti

 
 
Avditorij Narodne galerije, Prešernova 22 (nekdanji vhod v telovadnico Narodni dom). Predavanje bo v angleščini. 

Predstavljen bo izvirni ikonografski repertoar v večjem delu kontinenta v času španske nadvlade. Lokalne umetniške šole so bile povezane z evropskimi zgledi preko reproduktivne grafike ali pa po uvoženih mojstrovinah, nastalih v Španiji, v Italiji ali na Flamskem. Vendar pa moramo razumeti ameriško kolonialno slikarstvo ne le kot repliko evropske ustvarjalnosti, temveč predvsem kot izvirno manifestacijo sinkretistične družbe. Dejansko je bilo špansko kolonialno slikarstvo presenetljiv dosežek. Bilo pa je tudi paradoksalno, saj je reproduciralo Evropski kanon v oddaljenih deželah španskega imperija, obogatenega z lokalnimi ikonografskimi interpretacijami, z avtohtono tradicijo ali z nadgradnjo umetniških postopkov v inovativni rabi materialov kot je ni bilo najti nikjer v Evropi. Kolonialno špansko slikarstvo od 16. do 18. stoletja po eni strani razodeva vključenost v imperialni – hegemonični uradni diskurz, po drugi pa tudi drugačno vizijo sveta, ki je vključevala izročilo pred-španskih kultur in afriških vplivov.

Ana María Fernández García je doktorica umetnostne zgodovine. Njeno specialistično področje so odnosi med Španijo in Ameriko v sodobni umetnosti (umetnostni trg in umetniška emigracija) in trenutno raziskuje uporabno umetnost v Španiji. Bila je gostujoča raziskovalka na univerzah v Buenos Airesu, Santiago de Chile, na Mehiški neodvisni univerzi, v Cambridge University in Kingston University (Raziskovalni center modernih interjerjev). Je avtorica več knjig in člankov o španski umetnosti v Argentini, Čilu, na Kubi, v Združenih državah, v Ekvadorju in v Združenem kraljestvu. Je tudi predsednica Danae Foundation, kustosinja pri Selgas Falgae Foundation in koordinatorka programa European Master in Conservation (Konservatorstvo in upravljanje dediščine) na univerzah v Neaplju, Lizboni, v Atenah, v Sevilji, na Rippon & York, na Sorboni in v Berlinu. Bila je tudi nosilka regionalnih, nacionalnih in evropskih raziskovalnih projektov in predavateljica v National Gallery (London), Thyssen-Bornemizsa Museum (Madrid), Meadows Collection (USA), Museo Nacional de Bellas Artes (Argentina) itd. Sedaj je redna profesorica, akreditirana pri Španski nacionalni agenciji za akademsko evalvacijo.

 

 

 
E-pošta natisni
Jesenski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva
 
 
Slovensko umetnostnozgodovinsko v oktobru vabi na jesenski ciklus predavanj:
 
Sreda, 5. oktober 2016 ob 18:00, v sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Ana María Fernández García: O španski kolonialni umetnosti
(predavanje bo v angleščini)
 
Torek, 18. oktober 2016 ob 18:00
Andrej Smrekar: Rinaldo in Armida - Gregorio Lazzarini, Torquato Tasso in zgodovinski kontekst
 
Torek, 25. oktober 2016 ob 18:00
Franci Lazarini: Evangeličanska cerkev v Radljah ob Dravi – pozabljeni arhitekturni spomenik zgodnjega 20. stoletja.
 
 
Predavanja bodo potekala v avditoriju Narodne galerije, Prešernova 22 (nekdanji vhod v telovadnico Narodni dom).
 
E-pošta natisni

Izidor Cankar, Vojeslav Molè, France Stelè: ob 130-letnici rojstva treh umetnostnih zgodovinarjev
21.–22. april 2016

 

Lokacije:

Ljubljana, Narodna galerija, Avditorij, Cankarjeva 20

Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino, predavalnica 343, Aškerčeva 2

Ljubljana, Moderna galerija, Cankarjeva 15

PROGRAM

V četrtek bo vzporedno s simpozijem potekal tudi občni zbor Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in predstavitev knjige Izidor Cankar: mojster dobro zasukanih stavkov.

V avli Filozofske fakultete bo v času simpozija razstava izbranih risb Edvarda Ravnikarja za Moderno galerijo iz fonda Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki sta jo pripravila dr. Martina Malešič in dr. Bogo Zupančič (od 21. do 26. aprila 2016).

Več ...
 
E-pošta natisni

Občni zbor SUZD

Drage kolegice in kolegi,

do konca marca je običajni rok za plačilo članarine. Članarina je vse pomembnejši vira za delovanje društva, zato vas prosim, storite svojo društveniško dolžnost. Po kliku ali neposredno poskrbite za obnovo članstva.

Vabim Vas na redni občni zbor SUZD v četrtek, 21. aprila 2016, z začetkom ob 8:30 uri. Izpeljan bo v avditoriju Narodne galerije, vhod s Cankarjeve 20, v okviru posveta Izidor Cankar, Vojeslav Molè, France Stelè: ob 130-letnici rojstva treh umetnostnih zgodovinarjev.

Dnevni red:

1. Izvolitev delovnega predsedstva in verifikacijske komisije

2. Ugotovitev navzočnosti

3. Poročilo o delu društva v letu 2015

4. Poročilo nadzornega odbora

5. Načrt dela v letu 2016

6. Razno

Dr. Andrej Smrekar, predsednik društva

Ljubljana, 21. marec 2016; lokacija in ura začetka popravljena 15. aprila 2016.

 
E-pošta natisni

Izidor Cankar, Vojeslav Molè, France Stelè: ob 130-letnici rojstva treh umetnostnih zgodovinarjev
Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 21.-22. aprila 2016

V letu 2016 bo minilo 130 let od rojstva »vélike trojice« slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, dunajskih doktorantov Izidorja Cankarja, Vojeslava Moleta in Franceta Steleta. V zadnjih letih se je povečalo zanimanje raziskovalcev za njihovo delo in za njihov vpliv na mlajše generacije, zvrstili so se referati ob 90-letnici umetnostnozgodovinskega oddelka na ljubljanski univerzi decembra 2010 in simpozij Slovenska umetnostna zgodovina in njeni producentina ZRC SAZU štiri leta kasneje, objavljeno je bilo arhivsko gradivo in posamezne študije, a že površen pregled publikacij pokaže, da nas čaka še veliko raziskovalnega truda. Na ljubljanskem Oddelku za umetnostno zgodovino se pripravljamo na stoletnico oddelka, fakultete in univerze, ki jo nameravamo obeležiti z mednarodnim simpozijem, v vmesnem času pa bi radi preverili stanje historiografskih raziskav in spodbudili nove.

Več ...
 
E-pošta natisni

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo in Narodna galerija

Ciklus Aktualne doktorske disertacije

19. november 2015 ob 17. uri

Narodna galerija, Modra dvorana

Martina Malešič

Švedska moderna kuhinja v slovenskih domovih

Sodobna laboratorijska kuhinja v kontekstu skandinavskih vplivov na slovensko stanovanjsko kulturo po 2. svetovni vojni

Moderna t.i. »laboratorijska« oziroma »švedska« kuhinja je bila pri nas prvič serijsko proizvedena šele leta 1954, osnovana neposredno na skandinavskem, predvsem švedskem modelu. Nova zasnova kuhinje je bila izrednega pomena tako za nadaljnji razvoj slovenske pohištvene industrije kot tudi za bistvene spremembe v načrtovanju stanovanjskih tlorisov ter ne nazadnje za drugačno uporabo, nov način bivanja, ki so ga ti novo zgrajeni in opremljeni domovi omogočali. Predavanje se osredotoča na specifični pojav znotraj krovne teme doktorske disertacije z naslovom Pomen skandinavskih vplivov za slovensko stanovanjsko kulturo, ki jo je avtoricazagovarjala leta 2013 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pri mentorju prof. dr. Mateju Klemenčiču.

Dr. Martina Malešič je umetnostna zgodovinarka, zaposlena na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani kot zunanja pedagoška sodelavka in kot raziskovalka v raziskovalni skupini na programu Slovenska umetnost in umetnost Srednje Evrope in Jadrana.

 

 

 
E-pošta natisni

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo in Narodna galerija

Ciklus Aktualne doktorske disertacije

26. november 2015 ob 17. uri

Narodna galerija, Modra dvorana

Asta Vrečko

Pomen Zagreba in hrvaške umetnosti za slovensko slikarstvo v obdobju med obema vojnama

Po prvi svetovni vojni kljub izraženim željam Slovenci niso dobili lastne umetnostne visokošolske izobraževalne ustanove in tisti, ki so želeli študij nadaljevati na akademiji, so vedno bolj pogosto odhajali študirat v Zagreb. Tamkajšnja akademija in živahno kulturno-umetnostno dogajanje sta tako imela pomembno vlogo pri oblikovanju zelo velikega števila slovenskih umetnikov in nekaterih umetniških skupin, ki so jih sestavljali pretežno nekdanji študentje zagrebške akademije: Četrta generacija, Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov in Gruda. Poleg tega pa so pomembne tudi druge povezave med Zagrebom in Ljubljano, ki so hranile sodelovanje hrvaških in slovenskih umetnikov.

Predavanje se osredotoča na tri točke: izobraževalno-študijski pomen Zagreba, organizacijsko-institucionalni vidik ter likovne in teoretske vplive hrvaške umetnosti v kontekstu turbulentnega družbenega dogajanja in političnih sprememb.

Dr. Asta Vrečko je raziskovalka Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s slovensko umetnostjo 20. stoletja. Doktorsko disertacijo za naslovom Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941), Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino pod mentorstvom doc. dr. Beti Žerovc je zagovarjala leta 2014.

 

 
E-pošta natisni

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo in Narodna galerija

Ciklus Aktualne doktorske disertacije

3. december, 2015, ob 17. uri

Narodna galerija, Modra dvorana

Ines Unetič

Med baročnim in krajinskim vrtnim slogom na Kranjskem

Vrtno umetnost v Evropi sta najvidneje zaznamovala baročni in angleški krajinski slog. Prvi s svojimi geometričnimi, simetričnimi in osnimi zasnovami, ki so izkazovale moč posameznika in drugi s svojmi valovitimi linijami, soliterji in gručami dreves, ki je poudarjal »pristno« naravo. Kako sta se ta dva sloga izrazila na Kranjskem v 18. in 19. stoletju? Sta bila oba sloga pri nas enakovredno zastopana? So kranjski naročniki sledili evropskih modnim trendom, ko so oblikovali svoje vrtove? Na ta in druga vprašanja bomo poskušali odgovoriti ob prikazu nekaterih primerov oblikovanih vrtov v Evropi in predvsem na Kranjskem.

Dr. Ines Unetič je raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani ter ima status samozaposlenega v kulturi. Doktorsko disertacijo Vrtna umetnost na Kranjskem v 18. in 19. stoletju pod mentorstvom izr. prof. dr. Metode Kemperl, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino, je zagovarjala leta 2013.

 
JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL

Naslov

suzd-mala

Slovensko
umetnostnozgodovinsko društvo
(SUZD)
Aškerčeva cesta 2
SI-1000 Ljubljana
tel: (01) 241 12 10

Please select the list first!

facebook

Obvestila

Prijavite ali odjavite svoj naslov s seznama prejemnikov e-obvestil. Vnesite svoj e-naslov in kliknite ustrezen gumb.



MEDNARODNI SIMPOZIJ

1400

Umetnost okoli leta 1400: globalni in regionalni pogledi

Spletni povezavi:
www.artaround1400.si
Bilten SUZD 4/2009

 

CIHA 2012

ciha2012

Izziv objekta: 33. mednarodni kongres CIHA 2012 v Nürnbergu

Spletna povezava:
www.ciha2012.de

 


Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam