Posnetki predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Ikonografska enigma gornjegrajskega pečata
doc. dr. Mija Oter Gorenčič, 11. maj 2021

povezava do posnetka (YouTube)

Neizmerni vrtni svet baronov Erberg in Zois v Dolu pri Ljubljani in Brdu pri Kranju
doc. dr. Ines Babnik, 18. maj 2021

povezava do posnetka (YouTube)

Spomladanski ciklus predavanj SUZD

Dr. Miha Valant

Ljubljansko društvo Kazina in združenja za likovno umetnost na Kranjskem med leti 1848 in 1918
(Predstavitev doktorske disertacije)

v četrtek, 25. aprila 2024, ob 18.00
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20, Ljubljana

Prenos v živo bo na voljo na povezavi https://us06web.zoom.us/j/81056787398

V predavanju bodo predstavljeni izsledki doktorske disertacije Ljubljansko društvo Kazina in združenja za likovno umetnost na Kranjskem med leti 1848 in 1918. Raziskava je s pomočjo arhivskih virov in predvsem kranjskih časopisov v nemščini analizirala delovanje društev za likovno umetnost, ki so se tukaj pojavila v drugi polovici 19. stoletja. Poleg delovanja Avstrijskega umetnostnega društva z Dunaja in Štajerskega umetnostnega društva iz Gradca, je veliko pozornosti posvečene tudi obravnavi društvenega delovanja na področju umetne obrti. Celoten lok pa zaključuje doslej še ne obravnava razstavna dejavnost društva Kazina na prelomu stoletja.

Zaradi obsežnosti tematike, se bo vsebina predavanja osredotočila le na študijski primer Štajerskega umetnostnega društva iz Gradca. Njegovi razstavni dejavnosti v Ljubljani lahko sledimo od 60. let 19. stoletja dalje, pa vse do prve razstave v Kazini leta 1903. S tem bodo nakazana tudi izhodišča za nadaljnje raziskave vpenjanja Ljubljane v širši avstrijski umetnostni kontekst okoli leta 1900.

Miha Valant je asistent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in pri projektu Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137).

Udeležba na predavanju je brezplačna.

Spomladanski cikel predavanj SUZD

Špela Grošelj:  Iskanje nacionalnega sloga in identitete v sodobni arhitekturi v Istanbulu
(Predstavitev doktorskega dela)

četrtek, 18. april 2024, ob 18.00
Avditorij Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20, Ljubljana

Prenos v živo bo na voljo na povezavi https://us06web.zoom.us/j/87570805090 

Glavna tema doktorskega dela je arhitektura v Istanbulu po letu 2000. Delo se osredotoča tako na sakralne zgradbe (mošeje), kot tudi profane zgradbe, ki so v mestu nastale po letu 2000. Številne zgradbe, nastale v tem obdobju, namreč nosijo elemente, ki so pogosto karakterizirani kot elementi nacionalnega sloga. Ko se v kontekstu Turčije omenja nacionalni slog, imamo v mislih dva različni obdobji in dva različna sloga, ki sta se razvila v 20. stoletju, oba pa sta črpala iz zgodovinskih slogov, predvsem iz 16. stoletja in to združevala z arhitekturnim jezikom svojega časa: Prvo nacionalno arhitekturno gibanje (ali Nacionalna arhitekturna renesansa; 1908-1930) in Drugo nacionalno arhitekturno gibanje (ali Druga nacionalna arhitekturna renesansa; konec 30. let 20. stoletja do konca 40. let 20. stoletja). Študija se osredotoča na arhitekturne elemente, ki so se v teh obdobjih uporabljali in ponovno interpretirali, ter na podobnosti in razlike med temi interpretacijami in njihov pomen za sodobno arhitekturo v Istanbulu.

Špela Grošelj (Ljubljana, 1987) je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaključila dvopredmetni študij španskega jezika s književnostjo in umetnostne zgodovine. Po zaključenem študiju je prejela štipendijo turške vlade za študij na Oddelku za umetnostno zgodovino Univerze v Istanbulu. Leta 2023 je zagovarjala doktorat na temo sodobne turške arhitekture in nacionalnih elementov v arhitekturi. V času študija je raziskovala tudi dela Antona Laščaka v Istanbulu in vprašanje njihove kontribucije.

Udeležba na predavanju je brezplačna.

Razstavljanje na Slovenskem III

11. in 12. april 2024, dvorana Mestnega muzeja, Gosposka 15, Ljubljana

četrtek, 11. april, 10.00–17.50 in petek, 12. april, 9.30–17.30

Vljudno vabljeni na tretji simpozij o razstavljanju likovne umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter razstavnih institucijah na Slovenskem.

S tretjo edicijo simpozija Razstavljanje na Slovenskem nadaljujemo poglobljen razmislek o razstavljanju umetnosti, arhitekture in oblikovanja pri nas. Dober odziv in pestrost z razstavljanjem povezanih vsebin na prvem in drugem znanstvenem srečanju v letih 2019 in 2022 sta pokazala, da strokovno in tudi širšo javnost zanima razmislek tako o samem področju kot o nanj nanašajočih se temah. Veseli nas, da v premišljevanju mednarodno vpetega slovenskega razstavljanja sodelujejo tudi številni raziskovalci in raziskovalke iz tujine in s tem prispevajo dragocen zunanji pogled na našo razstavno dejavnost.

Izbrane razstave, institucije in druge fenomene s področja razstavljanja tudi tokrat obravnavamo in presojamo v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Simpozij pričenjamo v času Avstro-Ogrske in se preko fenomena jugoslovanskih razstav, organiziranih še pred letom 1918, pomikamo proti razstavljanju in mednarodnim izmenjavam med obema vojnama. Nekaj predavateljev se posveča razstavljanju umetniških del v neumetnostnih muzejih in kontekstih. Z njimi se časovno premaknemo v obdobje po drugi svetovni vojni in s tem k analizi programskih in političnih usmeritev različnih umetnostnih institucij kot tudi njihovi vlogi pri usmerjanju in določanju likovnega področja na Slovenskem. Vsebine se, tako kot na prvih dveh simpozijih, zgostijo v raziskovanju razvoja pospešene institucionalizacije umetnosti, arhitekture in oblikovanja po drugi svetovni vojni. Z različnih zornih kotov obravnavajo delovanje nekaterih ključnih akterjev na polju umetnosti v takratnem jugoslovanskem kontekstu, med drugim tudi Zorana Kržišnika kot pomembnega promotorja slovenske in jugoslovanske povojne umetnosti. Zaključujemo z analizami izbranih razstav zadnjih desetletij, njihovih značilnih kuratorskih praks in novih razstavnih formatov.

S simpoziji Razstavljanje na Slovenskem si prizadevamo za globlje razumevanje tako samega medija razstave kot notranje logike in principov delovanja slovenskega umetnostnega sistema. Pri tem se sprašujemo, kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti nasploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji.

---------

Simpozij poteka v slovenskem, hrvaškem, srbskem in angleškem jeziku; udeležba je brezplačna; program je priložen in dostopen na: https://igorzabel.org/sl/novice/2024/razstavljanje-na-slovenskem-III

Simpozij je nastal v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo, Koroške galerije likovnih umetnosti in Galerije Božidar Jakac ter Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sklopu raziskovalnega projekta Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137).

Simpozij finančno podpirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in ERSTE sklad.

Spomladanski cikel predavanj SUZD

Spomeniki Istre in Kvarnerja skozi objektiv Branka Fučića

Predava Marijan Bradanović z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze na Reki

v četrtek, 11. aprila 2024, ob 18.00, v Avditoriju Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20.

Prenos v živo po Zoomu bo na voljo na povezavi:

https://us06web.zoom.us/j/86837922538  

Akademik Branko Fučić (8. 9. 1920 – 31. 1. 1999) je svojo osnovno umetnostnozgodovinsko izobrazbo, obogateno s terenskim delom in študijskimi potovanji ter delom v arhivih in knjižnicah, usmeril v razvoj nove interdisciplinarne raziskovalne metode, ki so jo v tistem času uvajali francoski zgodovinarji, zbrani okoli revije Annales. Vizualni del predavanja izpostavlja manj znan Fučićev fotografski opus iz let, ki jih je preživel v hrvaški restavratorski službi (1945 - 1947), in burne okoliščine, v katerih je nastajal. Fučić je že v teh letih, predvsem s terenskim delom v Istri, oblikoval svoje raziskovalne smernice. Predavanje se dotika tudi drugih akterjev, povezanih s Fučićevim delom v tistem času (F. Stelè, Lj. Karaman, A. Horvat, G. Gamulin, E. Cevc, A. Perc, M. Mirabella Roberti, V. Ekl... ). Fučićeve fotografije umetnostnih spomenikov Istre in Kvarnerja so interpretirane v kontekstu novih odkritij, temelječih na arhivskem gradivu, ki ga hranijo pri Ministrstvu za kulturo Republike Hrvaške in drugod, in skozi spomine avtorja predavanja, ki so nastali ob pogovorih z B. Fučićem.

Dr. Marijan Bradanović (Reka, 1966), nekdanji konservator (1992–2007), je redni profesor na Oddelku za umetnostno zgodovino in vodja katedre za varstvo, prezentacijo in interpretacijo dediščine Filozofske fakultete na Reki. Objavlja dela o dediščini poznega srednjega in zgodnjega novega veka ter teme iz varstva in zgodovine varstva kulturne dediščine.

Predavanje bo v hrvaškem jeziku. Udeležba je brezplačna.

Vabilo na ekskurzijo in redni občni zbor – Videm in Gorica
sobota, 9. marec 2024

Spoštovane članice in člani SUZD,

v soboto, 9. marca 2024, vas vabimo na ekskurzijo SUZD v Videm in Gorico, kjer si bomo ogledali razstavo Pittori del Settecento tra Venezia e l’Impero. Arte attraverso i territori del Friuli Venezia Giulia. Razstava je posvečena slikarjem, ki so bili v 18. stoletju aktivni na območju med Beneško republiko in cesarskimi deželami v okviru današnje dežele Furlanije Julijske krajine.
Razstava poteka na dveh lokacijah – na Videmskem gradu (Castello di Udine) in v Palači Attems Petzenstein. Po razstavi nas bo vodil kolega Saša Quinzi, ki je skupaj z Liliano Cargnelutti in Vania Gransinigh tudi avtor razstave. Občudovali bomo dela mojstrov kot so Giulio Quaglio, Giambattista Tiepolo, Giambattista Piazzetta, Luca Carlevarijs, Francesco Fontebasso, Nicola Grassi in drugi.

Ekskurzijo združujemo z rednim občnim zborom. Dnevni red občnega zbora:

1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Vsebinsko in finančno poročilo SUZD 2023
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Program dela za 2024
5. Izbris članov
6. Razno

Predvidena cena ob udeležbi 40 potnikov je 25 EUR (vključuje stroške prevoza in vstopnini na obe razstavi). Za imetnike ICOM kartic je cena 15 EUR. Za člane SUZD bomo poskusili urediti prost vstop na razstavi in vam bomo informacije o tem javili naknadno.

Odhod bo iz Ljubljane (Tivoli) ob 8.00, povratek v Ljubljano načrtujemo med 17.00 in 18.00. Prosti čas za kosilo bo v Vidmu po ogledu prvega dela razstave. 

Zaradi rezervacije avtobusa je obvezna prijava na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. do 23. februarja 2024. 

Prijazno vabljeni!

Vabilo na izlet v Zagreb

Spoštovane članice, spoštovani člani društva,
 
v soboto, 24. februarja 2024, vas vabimo na izlet v Zagreb z vodenim ogledom razstave Ivana Meštrovića v Galeriji Klovićevi dvori in vodenim ogledom stalne zbirke Mestnega muzeja v Zagrebu.Na pot se bomo iz Ljubljane odpravili z vlakom, ki odpelje z glavne železniške postaje ob 8.30 in prispe v Zagreb ob 10.39. Ob 12.30 nas pričakujejo v Galeriji Klovićevi dvori, ob 16.00 pa bo na vrsti obisk Muzeja grada Zagreba. Povratek iz Zagreba je ob 19.40 s prihodom v Ljubljano ob 21.47.Vodstvo po obeh razstavah bo krilo društvo, udeleženci pa poskrbite za nakup vozovnic.Cena vstopnic Klovićevi dvori

• imetniki ICOM brezplačno
• SUZD press kartica 7 EUR na osebo (če greste kot del skupine na vodstvo), sicer brezplačno

Cena vstopnic Muzej grada Zagreba:

• imetniki ICOM brezplačno
• skupinska vstopnica 3,5 EUR na osebo (za 10+ oseb)

Cena povratne vozovnice Ljubljana-Zagreb-Ljubljana:

• za upokojence 8 EUR – vozovnico kupite sami na železniški postaji, ker je treba za uveljavljanje popusta ob nakupu pokazati veljavno IJPP kartico
• za odrasle 18 EUR (Zagreb Spezial odrasli) – vozovnico kupite sami na železniški postaji

Kot skupina lahko koristimo ponudbo Citystar in kupimo cenejše skupinske vozovnice za odrasle, zato vas prosimo, da udeležbo potrdite na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. do 15. februarja 2024 in navedete:

• ali boste vozovnico kupili sami na postaji
• ali se želite pridružiti skupinskemu nakupu vstopnic

Prosimo, da upoštevate rok prijave, saj je treba vozovnice kupiti predhodno. Prijazno vabljeni!

16. 1. 2024

Vabilo na ponovoletno srečanje SUZD

Spoštovane članice, spoštovani člani društva,

vljudno vas vabimo na ponovoletno srečanje z zdravico v petek, 26. januarja 2024, ob 14. uri v Mestnem muzeju Ljubljana, Gosposka 15. 

Ogledali si bomo razstavo Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950 z vodstvom avtorice razstavnega projekta Barbare Savenc. 

Na ponovoletnem druženju bo pred začetkom vodenega ogleda možno plačati članarino za tekoče leto (preferiramo sicer nakazilo na TRR) in prevzeti člansko nalepko ter številki Zbornika za umetnostno zgodovino 2019 in 2021/22.Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da udeležbo potrdite do srede, 24. januarja 2024 do 12. ure na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Ob tem navedite, katero številko Zbornika za umetnostno zgodovino želite prevzeti, saj bomo le tako lahko pripravili dovolj izvodov. 

Vljudno vabljeni!

Plačilo članarine za leto 2024

Spoštovane članice, spoštovani člani,

članarino za leto 2024 lahko poravnate z vplačilom na transakcijski račun SUZD: SI56 0201 0001 5640 440.  Pri tem obvezno navedite svoje osebne podatke (ime, priimek in naslov) in namen nakazila ''članarina 2024''. Po prejemu nakazila vam bomo nalepko za člansko izkaznico poslali po pošti.

Podatki za nakazilo:
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
Aškerčeva cesta 2
1000 Ljubljana
IBAN: SI56 0201 0001 5640 440
Koda namena: OTHR
Swift: LJBASI2X
Referenca: SI 99 ali SI 00 2024

Izjemoma je možno tudi gotovinsko plačilo, vendar le po predhodnem dogovoru po 8. januarju 2024 pri Tjaši Debeljak Duranović v Narodni galeriji (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 01 /24 15 435). 

V tajništvu Oddelka za umetnostno zgodovino FF do nadaljnjega članarine ni možno plačati.

Hvala za razumevanje.

Vabilo

Spoštovane članice, spoštovani člani SUZD,

vabimo vas na

ogled Prelovškove vile v Ljubljani,

za katero je arhitekt Jože Plečnik zasnoval interier in ureditev vrta.

V ponedeljek, 6. novembra 2023, se ob 16.30 zberemo na Zarnikovi ulici 11, kjer nas bo sprejel dr. Damjan Prelovšek.

V skupino sprejmemo 10 udeležencev. Obvezne prijave zbiramo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. 

Prijazno vabljeni!

Monika OSVALD

Art Basel 2023 as the most prestigious brand among art fairs

Reviews and Presentations, 18 October 2023

This year, the summer 2023 edition of Art Basel took place in Basel on its regular dates, from June 15 to 18. During the week, the fair attracted 82,000 visitors, thus consolidating its position as the most important gathering of the art world in Europe. The focus remained on the presentations of 284 galleries from 36 countries, of which 21 participated in the fair for the first time, and 12 galleries made their debut in the central part of the fair. In addition to the established sectors, Galleries, Unlimited, Feature, Statements, Edition, Parcours, Film, Messeplatz Project, Conversations in Magazines, this year, following the example of the fairs in Hong Kong and Miami Beach, they also introduced Kabinett, an initiative encouraging select galleries to stage small thematic presentations in their stands.

Preberite več: Art Basel 2023 EN

Vabilo na predavanje

ICCHS - Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave – v sodelovanju s Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom vabi na drugo predavanje v jesenskem ciklu predavanj SUZD

v četrtek, 19. oktobra 2023 ob 18.00
v veliki predavalnici št. 34 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (pritličje glavne stavbe, desno).

Naš tokratni gost je umetnostni zgodovinar, poznavalec zgodnjenovoveškega kiparstva

dr. EIKE SCHMIDT, direktor galerije Uffizi, Firence
s predavanjem
Leonhard Kern: A European Sculptor of the 17th Century / Leonhard Kern: Evropski kipar 17. stoletja

Leonhard Kern je bil eden najpomembnejših nemških kiparjev prve polovice 17. stoletja. Njegova dela, še posebej slonokoščena, so končala v številnih dvornih in plemiških zbirkah. V svojem delu je tematsko posegal ne le po tedaj običajni verski in mitološki tematiki, ampak se je v okviru žanrske tematike lotil tudi grozot tridesetletne vojne, ki jo je v Schwäbisch Hallu tudi sam doživel. Prvo dokumentirano in ohranjeno delo Leonharda Kerna hranijo v Pokrajinskem muzeju Maribor. Gre za dva reliefa z nekdanjega velikega oltarja cerkve v Gornjem Gradu, ki ga je za to rezidenco ljubljanske škofije leta 1613 naročil škof Tomaž Hren.

Dr. Eike Schmidt je od leta 2015 direktor enega največjih svetovnih muzejev, Galerij Uffizi (Gallerie degli Uffizi), kjer trenutno zaključuje svoj drugi mandat. Po študiju v Heidelbergu je med letoma 1994 in 2001 deloval na nemškem umetnostnozgodovinskem inštitutu v Firencah (Kunsthistorisches Institut in Florenz), nato od 2001 do 2006 v National Gallery of Art v Washingtonu in med 2006 in 2008 v J. Paul Getty Museum v Los Angelesu. Dve leti je bil direktor oddelka za kiparstvo londonske dražbene hipe Sotheby’s, med 2009 in 2015 pa vodja oddelka za umetno obrt, tekstil in kiparstvo v Minneapolis Institute of Arts. Po prevzemu vodenja Galerij Uffizi je bil izbran za novega direktorja dunajskega Kunsthistorisches Museum, a se je mestu odpovedal v prid drugemu mandatu v Firencah. Raziskovalno delo dr. Schmidta je povezano z zgodnjenovoveškim kiparstvom in zbirateljstvom, doktoriral je z nalogo o medičejski zbirki slonokoščenega kiparstva poznega 16. in 17. stoletja (v obliki monografije Das Elfenbein der Medici je disertacijo izdal leta 2012).

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku, sledil bo pogovor z gostom, vodil ga bo doc. dr. Stanko Kokole, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 

Vljudno vabljeni!

Vljudno vas vabimo na predavanje

dr. Tomislava Vignjevića 

Grbi slovenskih dežel v umetninah, povezanih z Maksimilijanom I.

v torek, 24. oktobra 2023, ob 18. uri
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Prešernova 22

V času vladavine cesarja Maksimilijana I. (1459-1519) je po njegovem naročilu nastala cela vrsta izjemnih umetnin, ki so nadvse pomembni propagandni in umetniški spomeniki tega obdobja začetka novega veka. V tem okvirju so nastala tudi dela, ki so povezana s slovenskimi deželami, saj so na njih grbi notranjeavstrijskih dežel, ki lahko med drugim ponazarjajo »kraljevino Sklavanijo«, kot si jo je zamislil Maksimilijan I., ali pa pričajo o njegovih vladarskih aspiracijah. Predavanje bo zatorej posvečeno grbom slovenskih dežel na slovitem Slavoloku Maksimilijana I., na Zmagoslavnem pohodu in v Grbovni knjigi. Ta dela nam zelo natančno predstavijo umetniška hotenja in politične načrte Maksimilijana I., tudi v povezavi s slovenskimi deželami.

Tomislav Vignjević (1962) je umetnostni zgodovinar in likovni kritik. Področja, ki se jim posveča, so predvsem poznogotska in renesančna ter moderna in sodobna umetnost. Bil je višji kustos v Narodni galeriji (1992-2000) in izredni profesor na Univerzi na Primorskem (2005-2017), od 2004 pa je zaposlen na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru. Deluje tudi kot zunanji sodelavec Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Je avtor petih knjig (Mojster Kranjskega oltarja (1996), Trije redovi sveta (2004), Mrtvaški ples v Istri: Beram in Hrastovlje (2013), Besede o podobah (2018), Depictions of the three orders and estates (2019)) ter številnih razprav in katalogov o starejši in moderni umetnosti. Težišče njegovih raziskav je na ikonoloških aspektih umetnosti in na politični ikonografiji zgodnje novoveškega slikarstva.

Vljudno vas vabimo na predavanje

dr. Renate Komić Marn

Rodbinske portretne galerije grofov Auersperg na gradovih Turjak, Gornja Radgona in Križ

v torek, 10. oktobra 2023, ob 18. uri
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Prešernova 22

Predavanje lahko v živo spremljate tudi na ZOOMu: https://us06web.zoom.us/j/82896339090?pwd=bRaywiTiVhBioFis93FbXJvYJ9QkQl.1 

Rodbina Auersperg je kot najznamenitejša plemiška rodbina na Kranjskem z zgodovinskega in genealoškega vidika zelo dobro preučena, umetnostno naročništvo in zbirateljstvo njenih članov pa je bilo doslej deležno manj pozornosti. V predavanju bodo predstavljene zbirke portretov članov rodbine Auersperg, ki so jih nekdaj hranili na gradovih Turjak, Gornja Radgona in Križ. Portretne galerije na teh gradovih poleg prvotnih lastnikov povezuje tudi dejstvo, da se niso ohranile. Na podlagi primerjalne analize arhivskih, slikovnih in drugih virov je mogoče določiti ali predlagati identifikacijo portretirancev, preliminarni rezultati raziskav pa omogočajo pogojno atribucijo portretov in v nekaterih primerih tudi določanje njihovih sedanjih hranišč.

Dr. Renata Komić Marn je znanstvena sodelavka na ZRC SAZU (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta) v Ljubljani. Raziskuje zgodovino umetnostnih zbirk in zbirateljstva v 19. in 20. stoletju s poudarkom na provenienci umetnin, posveča se tudi portretnemu slikarstvu. Za disertacijo o zbirki Edvarda in Karla Strahla (Strahlova zbirka v Stari Loki in njena usoda po letu 1918, 2016) je prejela nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Udeležba na predavanju je brezplačna.

Toplo vas vabimo na strokovno ekskurzijo Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Po vipavskih poteh baročnega slikarja Antona Cebeja

v soboto, 7. oktobra 2023

Vodil bo dr. Ferdinand Šerbelj.

Lani je minilo 300 let od rojstva enega najpomembnejših slovenskih baročnih slikarjev Antona Cebeja. Rodil se je 23. maja 1722 v takrat vipavski župniji sv. Jurija v Šturjah, danes neločljivem delu Ajdovščine. Arhivska poročila o Cebeju so skromna, na srečo pa nam ostajajo dela, ki so slikovit kažipot njegovega življenja in ustvarjalnosti. Med njimi gotovo prevladujejo izjemne poslikave župnijskih cerkva zgornje Vipavske doline, ki si jih bomo ogledali.
Na poti se bomo srečali tudi z deli še dveh predstavnikov ljubljanske baročne četverice slikarjev, s freskami Franca Jelovška in oltarnimi slikami Valentina Metzingerja.

 Program:
Odhod iz Ljubljane s parkirišča v Tivoliju ob 8.00.
Naš prvi postanek bo v idiličnem okolju cerkvice Sv. kozme in Damijana v Podbrju pri Nanosu. Pot bomo nadaljevali do bližnje strnjene vasi Slap, kjer je tamkajšnji ž. c. sv. Matije Jelovšek leta 1744 poslikal kapelo sv. Notburge, Metzinger pa zanjo naslikal oltarno sliko. Zatem se bomo z avtobusom odpeljal v Vipavo, kjer si bomo ogledali ž. c. sv. Štefana. Tam se bomo srečali s freskami F. Jelovška in slikami V. Metzingerja. Pot bomo nadaljevali do cerkve sv. . Petra pod Dobravljamo, ki velja za galerijo Cebejevega slikarstva.

Med ogledi si bomo vzeli čas za druženje ob kavi ali kapljici odličnih vipavskih vin, zaključili pa s kosilom.
Prevideni prihod v Ljubljano je okoli 18.00.
Cena: 60,00 EUR (v ceno je vključeno tudi kosilo brez pijače)
V primeru večjega števila prijav bo cena ekskurzije nižja.

Prijave zbiramo do ponedeljka, 2. oktobra, na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Vabilo na predavanje Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

v četrtek, 25. maja 2023, ob 18.00
Dvorana štirih letnih časov SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje
in na platformi Zoom https://us02web.zoom.us/j/83459455465?pwd=YzhYTW1jL2kwcHhuN04vc0JqQUJHUT09 

dr. Anja Iskra
Kulturna politika in likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941–1945

Maribor je po napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo in razkosanju slovenskega ozemlja med štiri okupatorje postal središče nemške začasne pokrajinske enote Spodnja Štajerska. Ker je bil glavni cilj okupacijske politike na Spodnjem Štajerskem formalnopravna priključitev tega ozemlja k pokrajini Štajerski, so začele nemške oblasti tu izvajati strogo raznarodovalno politiko, znotraj katere je imela pomembno vlogo tudi kulturna politika. V predavanju bodo na podlagi arhivskega gradiva predstavljena dva fenomena, ki odslikavata nemška politična prizadevanja po čimprejšnjem ponemčenju tega ozemlja z (iz)rabo tamkajšnje kulturne dediščine. Prvi fenomen je organizacija umetniškega življenja z vzpostavitvijo mariborske podružnice graškega Združenja štajerskih umetnikov in ljubiteljev umetnosti ter prirejanjem ideološko zaznamovanih likovnih razstav. Drugi fenomen pa so nacistične zaplembe kulturnozgodovinskih predmetov ter nacistično razumevanje oziroma odnos do spodnještajerske kulturne dediščine.

Anja Iskra je zaposlena kot asistentka z doktoratom na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta, ZRC SAZU in kot asistentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Njene raziskave se osredotočajo zlasti na nemško nacionalsocialistično kulturno politiko okupirane slovenske Štajerske, na problematiko razmerja med umetnostjo in politiko ter ideološko instrumentalizacijo kulturne dediščine v 20. stoletju.

Udeležba je brezplačna.

Soorganizator predavanja je ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta.

Vabilo na predavanje Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

v četrtek, 18. maja 2023, ob 18.00
Dvorana štirih letnih časov SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje
in na platformi Zoom https://us02web.zoom.us/j/81241286753?pwd=cWlmaWRHWHlmMjliZ1FuSElKeHpzUT09 

Giulia Brunello in Raphaël Bortolotti
Italijansko deželno gledališče v 19. stoletju: organizacija, repertoar in izvirna scenska oprema Teatra Sociale v Feltrah

V prispevku bo predstavljen projekt o gledališču Teatro Sociale iz 19. stoletja v Feltrah, katerega posebnost je, da se je v njem poleg originalne odrske opreme ohranil tudi prvotni avditorij iz prve polovice 19. stoletja. Naše raziskave se osredotočajo predvsem na zgodovino gledališča od začetka v času habsburške in francoske vladavine do združitve Italije.

Naš projekt na podlagi arhivskih virov in izvirne odrske opreme to gledališče obravnava z različnih vidikov: upravljanja gledališke družbe in oblike njene organizacije, pokroviteljev/vlagateljev in njihovih mrež, repertoarja in predstav, arhitekture in njene notranje ter odrske opreme. Analiza tega gledališča z družbeno-kulturnega vidika omogoča poglobljen pregled pomembnega in razširjenega pojava širjenja deželnih gledališč v italijanskih deželah pred združitvijo Italije v 19. stoletju, po drugi strani pa nam Teatro Sociale omogoča, da opozorimo na posebnost tega gledališča: ohranjenost izvirne odrske opreme iz 19. stoletja.

Dekoracija, ki je še ohranjena v Feltrah, predstavlja posebne metodološke izzive za umetnostno zgodovino. Kako preučevati izvirne scenske elemente, ko pa jih je ostalo tako malo? Kakšne vire je mogoče uporabiti? Katere informacije je mogoče črpati iz njih? Odrska oprema v Feltrah je bila nedavno restavrirana in je še vedno predmet razprav o njeni uporabi in o odnosu meščanov ter širše javnosti do nje.
 
Biografija
Giulia Brunello
Postdoktorska raziskovalka dr. Giulia Brunello se ukvarja z raziskavami na področjih družbene zgodovine, zgodovine spola in kulturne zgodovine na Università degli Studi v Padovi. Trenutno sodeluje z interdisciplinarno skupino pri SNSF projektu na Univerzi za umetnost v Bernu (HKB) z naslovom Italijansko deželno gledališče in Risorgimento. Organizacija, repertoar in izvirna odrska dekoracija Teatra Sociale v Feltrah 1797–1866". Fokus njenega raziskovanja je organizacija in upravljanje gledališč s poudarkom na definiranju vloge posameznega deležnika, rekonstrukciji mrež gledaliških skupin in impresarijev ter osvetljevanju vloge odrskih delavcev.
 
Raphaël Bortolotti
Raphaël Bortolotti je leta 2017 izvedel za obstoj originalne odrske opreme iz 19. stoletja v gledališču mesteca Feltre v severni Italiji. Njegovo odkritje je pripeljalo do mednarodnega projekta pod okriljem Univerze za umetnost v Bernu (HKB) "Italijansko provincialno gledališče in Risorgimento, ki ga je podprla Švicarska nacionalna znanstvena fundacija, pri kateri je bil Bortolotti zaposlen kot znanstveni sodelavec (https://www.hkb-interpretation.ch/projekte/ feltre). Raphaël Bortolotti ima magisterij iz umetnostne zgodovine Univerze v Lausanni in magisterij iz baročnega petja na Schola Cantorum Basiliensis. V okviru omenjenega projekta pripravlja doktorat iz umetnostne zgodovine o italijanskem odrskem slikarstvu v 19. stoletju pod somentorstvom Marie Ide Biggi (Università Ca'Foscari, Benetke) in Philippa Kaenela (Univerza v Lausanni).

Udeležba je brezplačna. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
 

^{9. 4. 2023}

Slavnostna podelitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo Vas vljudno vabi na slavnostno podelitev

nagrade in priznanj Izidorja Cankarja.

Podelitev bo v ponedeljek, 17. aprila 2023, ob 13. uri v Avditoriju Moderne galerije, Cankarjeva 15, Ljubljana.

Nagrado Izidorja Cankarja v letu 2023 prejme
dr. Blaž Resman, znanstveni svetnik v pokoju, za življenjsko delo pri raziskovanju starejše likovne umetnosti na Slovenskem.

Priznanje Izidorja Cankarja v letu 2023 prejme
dr. Katra Meke za razstavni projekt Fortunat Bergant (1721–1769).

Priznanje Izidorja Cankarja v letu 2023 prejmeta
prof. dr. Matej Klemenčič in prof. dr. Enrico Lucchese za organizacijo in izvedbo mednarodnega simpozija Patrons, Intermediaries and Venetian Artists in Vienna and Imperial Domains (1650–1750) ter uredništvo istoimenske znanstvene monografije.

Priznanje Izidorja Cankarja v letu 2023 prejmejo
Oddelek dokumentacija – arhiv Moderne galerije in kustosinje Jana Intihar Ferjan, Bojana Rogina in Teja Merhar, za izjemni prispevek k oblikovanju, hranjenju in proučevanju arhiva podatkov na področju likovne/vizualne umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem.

Utemeljitve so dostopne na povezavi.

^{9. 4. 2023}

I. redni občni zbor Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Spoštovane kolegice in kolegi,

sklicujem I. redni občni zbor SUZD
v torek, 9. maja 2023, ob 15. uri
v Avditoriju Narodne galerije, Ljubljana.

Dnevni red:
1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Vsebinsko in finančno poročilo SUZD 2022
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Program dela za 2023/2024
5. Izbris članov
6. Razno

Dr. Helena Seražin
predsednica SUZD

Javni razpis in poziv za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanja Izidorja Cankarja leta 2023

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo na podlagi statuta društva in v skladu s pravilnikom, objavljenim na spletni strani društva

objavlja

JAVNI RAZPIS IN POZIV ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA NAGRADO, PRIZNANJE IN ČASTNO PRIZNANJE IZIDORJA CANKARJA

za življenjsko delo in za izjemne raziskovalne dosežke ter za posebne zasluge na področju umetnostne zgodovine in drugih z umetnostno zgodovino sorodnih ved.

Kandidate za nagrade, priznanja in častna priznanja lahko predlagajo strokovne organizacije, ki opravljajo strokovne naloge, posamezniki na področju umetnostne zgodovine in varstva kulturne dediščine ter člani društva. Pisne predloge s podatki naj predlagatelji pošljejo na naslov:

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
c/o Oddelek za umetnostno zgodovino
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana
s pripisom: za nagrade Izidorja Cankarja – ne odpiraj!

Rok za predložitev predlogov je 18. februar 2023.

Več informacij na povezavi. 

Plačilo članarine za leto 2023

Spoštovane članice, spoštovani člani,

članarino za leto 2023 lahko poravnate na dva načina:

Negotovinsko z vplačilom na transakcijski račun SUZD: SI56 0201 0001 5640 440, pri tem obvezno navedite svoje osebne podatke (ime, priimek in naslov) in namen nakazila ''članarina + leto, za katero plačujete članarino''. Po prejemu nakazila vam lahko nalepko pošljemo po pošti ali jo po dogovoru prevzamete v Narodni galeriji.

Gotovinsko plačilo je trenutno možno le po predhodnem dogovoru pri Tjaši Debeljak Duranović v Narodni galeriji (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 01 /24 15 435).

V tajništvu Oddelka za umetnostno zgodovino FF do nadaljnjega članarine ni možno plačati.
Hvala za razumevanje.

^{6. 12. 2022}

Vabilo na posvet o ptujski veduti

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Mestna občina Ptuj

vljudno vabijo na posvet o ptujski veduti,

ki bo v sredo, 14. decembra 2022, s pričetkom ob 10. uri v mali dvorani Mestnega kina Ptuj, Cvetkov trg 1, Ptuj

Podoba mesta Ptuj v pogledu z južne strani se je proslavila kot najlepša in najodličnejša mestna veduta na Slovenskem. Struktura mesta se je skozi stoletja seveda spreminjala, pri čemer so njeni snovalci vse doslej znali in tudi želeli ohranjati temeljne vrednote ptujskega urbanizma. Potem pa je bila avgusta 2021 porušena stara usnjarna v prvi liniji stavb ob Dravi in v mestni veduti je zazijala velika luknja. Usnjarna je bila zgrajena leta 1860 na poziciji pod osrednjo stavbo grajskega kompleksa in je z obliko, skladno z okoliškimi stavbami, predstavljala enega od temeljev trikotniško zasnovane mestne celote. Mestna občina Ptuj načrtuje rušenje še sosednjih treh stavb v isti liniji, s čimer naj bi se ob Dravi sprostilo precej veliko zemljišče. Podoba Ptuja se radikalno spreminja. Namen posveta, na katerega vabimo strokovno in laično javnost, je odpreti široko razpravo o novi situaciji v urbani zasnovi Ptuja.

PROGRAM POSVETA (programska knjižica pdf)

Pozdravni nagovori gospe Nuške Gajšek, županje Mestne občine Ptuj ter predstavnikov Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

dr. Marjeta Ciglenečki: Ptujska veduta

dr. Dejan Zadravec: Urbana podoba dela Dravske ulice (hišne št. 14, 16 in 18) skozi zgodovino

dr. Igor Sapač: Med ptujsko historično mestno veduto ter pogledi na urbanistično in industrijsko kulturno dediščino

dr. Simona Menoni: Spomeniškovarstvena problematika varovanja mestnega jedra Ptuja

dr. Tanja Simonič Korošak: Veduta in mestna krajina. Kulturnovarstveni vidiki

univ. dipl. inž. arh. Aleksander Ostan: Pomen mestnih vedut nekoč in danes; percepcija, kompozicija, degradacija

univ. dipl. ing. arh. Markus Zechner: Ohranjanje starega mestnega jedra v kontekstu sodobnega urbanega razvoja

Razprava na temo: Kako zavarovati ostanke ptujske vedute v sedanjih okoliščinah?

Sprehod po terenu nekdanje usnjarne in po desnem bregu Drave z razgledom na Ptuj

Vabilo in program (pdf)

^{Jesenski cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva}

Cesarski portreti Jožefa Tominca

predava Alessandro Quinzi

v torek, 15. novembra 2022 ob 18.00

v Avditoriju Narodne galerije (vhod Prešernova 22) ali preko Zooma na povezavi.

Ko se je Jožef Tominc leta 1818 vrnil z Rima, si je služil kruh tudi z upodabljanjem habsburških vladarjev, ki so se leta 1806 odpovedali kroni Svetega rimskega cesarstva in prevzeli naziv avstrijskih cesarjev. Zamenjava vladarskih insignij je zahtevala nove portrete, ki so jih naročale tudi lokalne oblasti, predvsem ob priliki cesarjevih obiskov. Tominc si je utrdil ugled portretista vladajočih Habsburžanov za časa Ljubljanskega kongresa, ko je po naročilu c.–kr. realne in navtične akademije iz Trsta kopiral Portret cesarja Franca I., ki ga je za ljubljanski gubernij naslikal Giovanni Battista Lampi mlajši.

Alessandro Quinzi je diplomiral iz spomeniškega varstva na Univerzi v Vidmu, kjer je tudi specializiral iz umetnostne zgodovine. Od leta 2002 je zaposlen pri Pokrajinskih muzejih v Gorici kot kustos umetniške zbirke. Je avtor številnih člankov, ki so vezani predvsem na zgodovinsko Goriško, za bančno fundacijo CRTrieste je leta 2011 napisal monografijo o Jožefu Tomincu.

Udeležba na predavanju je brezplačna. Prijazno vabljeni!

^{1. 11. 2022}

Jesenski cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

O likovnih upodobitvah bosenske kraljice Katarine Kotromanić (1425-1478) in njeni nagrobni plošči v Rimu

predava Husein Sejko Mekanović

v torek, 8. novembra 2022 ob 18.00

v Avditoriju Narodne galerije (vhod Prešrnova 22) ali preko Zooma na povezavi

Bosenska kraljica Katarina Kotromanić (1425-1478) je močno prisotna v ljudskem izročilu in sodi med najpomembnejše simbole bosenske državnosti. Zadnjih dvanajst let življenja je preživela v Rimu. Njeni posmrtni ostanki so bili pokopani v rimski baziliki Santa Maria in Aracoeli. Znamenit je napis na njeni nagrobni plošči, ki ga je v strokovno literaturo vpeljal slovenski slovničar in šolnik Adam Bohorič (ok. 1524-1601/2).

V letošnji 74. številki ljubljanske revije Umetnostna kronika je predavatelj precej podrobno že predstavil kraljico. Poleg novih ugotovitev, povezanih z njeno nagrobno ploščo in napisom, bo na predavanju predstavil pet kvalitetnih del renesančnih mojstrov, na katerih je iskal njeno podobo. Med njimi je tudi bronasta kolajna, ki jo je okoli leta 1482 ustvaril beneški medaljer Vettor Gambello Camelio (1455/60-1537). Predavanje bo zaključil z znamenito relikvijo, ki jo je kraljica prinesla v Rim in s tem, kot vse kaže, vplivala na nastanek zelo pomembne ustanove.

Husein Sejko Mekanović je bil rojen leta 1972 v Bosni in Hercegovini. Po diplomi iz umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je raziskoval predvsem umetnostno zgodovino srednjega veka. V Sloveniji in v Bosni in Hercegovini je sodeloval na več strokovnih posvetih in objavil več strokovnih prispevkov.

Udeležba na predavanju je brezplačna.

^{Spomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva}

Epistolarij Franceta Steleta. Prispevki k duhovni zgodovini.

Vabimo vas na predavanje dr. Vesne Krmelj

Epistolarij Franceta Steleta. Prispevki k duhovni zgodovini.

v torek, 24. maja 2022, ob 18. uri
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Prešernova 22.

Udeležba na predavanju je brezplačna. Predavanje bo možno spremljati v živo in preko ZOOM-a na povezavi:  https://zoom.us/j/93385253530?pwd=MlpHbmlsRTREajJ2MUFuYUNhOG9CQT09

Profesor in akademik dr. France Stele je svojo prejeto korespondenco zapustil Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ohranjenih je več kot 12.000 pisem s skoraj 2.300 korespondenti, kar arhiv uvršča med večje korespondenčne zbirke, ki jih hranita SAZU in NUK. Pisma, ki jih je Stele prejel med letoma 1901 in 1972, po vsebini segajo na različna kulturna, družbena, znanstvena in osebna področja, med katerimi je pogosto nemogoče postaviti ostro ločnico.
Predavateljica se bo osredotočila na Steletov epistolarij kot na celoto, ki nam med drugim odkriva, kako je Stele razvil in gojil veščino dopisovanja in kako so ga kot človeka in strokovnjaka doživljali njegovi sodobniki. Steletov epistolarij je tesno povezan z njegovim strokovnim in znanstvenim delom, njegove vrednosti za preučevanje umetnostne zgodovine kot zgodovine duha pa se je nedvomno zavedal tudi sam, saj je v oporoki zapisal, da izrecno želi, da se po njegovi smrti ne uniči noben, na videz še tako nepomemben zapisek in spominek v zapuščini razen, če sta njegovo brezpomembnost ugotovila njegova hčerka Melita in dr. Emilijan Cevc. S tem, ko je Stele vse svoje zapiske in korespondenco prepustil v upravljanje hčerki, umetnostni zgodovinarki Meliti Stele Možina (1929–1987), in umetnostnemu zgodovinarju dr. Emilijanu Cevcu (1920–2006) je v določenem smislu celoto po svojem značaju opredelil kot umetnostnozgodovinsko.

Preberite več: Predavanje Vesna Krmelj

Mednarodni simpozij Likovna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji med obema vojnama

torek, 17. maj 2022 ob 10.00
Cankarjev dom (Klub CD)

Mednarodni simpozij bo osredotočen na posamezna poglavja likovne umetnosti med obema vojnama, ki jih bo odpirala razstava. Umetniki so na profesionalno pot stopili v umetnosti precej neprijaznih časih, zaznamovanih z gospodarsko krizo, politično napetostjo v kraljevini ter z bojem za razvoj kulture in umetnosti. Neodvisni so večinoma študirali na likovni akademiji v Zagrebu (dva sta končala akademijo v Pragi), kjer so usvojili zelo kakovostno znanje, profesorji pa so jih usmerili v študij francoske in španske umetnosti. Vpliv vsesplošnega obrata k realizmu v umetnosti in sodobni francoski umetnosti je bil v tem času zelo pomemben za uveljavitev tokov umirjenega modernizma in t. i. sloga barvnega realizma, ki so ga zastopali tudi Neodvisni. Po drugi strani pa so se zlasti v hrvaški umetnosti odpirala vprašanja socialne umetnosti ter same vloge umetnosti v družbi, ki so pomembno zaznamovala likovno kritiko in nekatere opuse najpomembnejših umetnikov. Simpozij bo namenjen tako strokovni kot splošni javnosti in bo osvetlil delo posameznih izpostavljenih umetnikov, posvečen bo pojavu novih slogovnih usmeritev v likovni umetnosti Kraljevine Jugoslavije, povezav umetnikov z mednarodnim umetnostnim prostorom, razmerij med umetnostjo in politiko ter razstavljanja med obema vojnama.

Preberite več: Simpozij Likova umetnost v kraljevini Jugoslaviji

^{Spomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva}

Pokopališče Navje in Baragovo semenišče: arhitekt Jože Plečnik in njegov pristop k prostorski in pomenski preobrazbi pietetne lokacije

Spoštovane članice, spoštovani člani SUZD,

vabimo vas na predavanje dr. Tine Potočnik in dr. Tanje Simonič Korošak

Pokopališče Navje in Baragovo semenišče: arhitekt Jože Plečnik in njegov pristop k prostorski in pomenski preobrazbi pietetne lokacije

v torek, 17. maja 2022, ob 18. uri
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Prešernova 22.

Udeležba na predavanju je brezplačna. Predavanje bo možno spremljati v živo in preko ZOOM-a na povezavi:  https://zoom.us/j/98464294675?pwd=WWtCTjFDcTBvUnQ1Nk5HVVVHT2cyUT09 

Predavanje bo posvečeno dvema stvaritvama arhitekta Jožeta Plečnika, ki sicer ostajata v senci njegovih »velikih« ljubljanskih projektov, leta 2021 vpisanih na UNESCO seznam svetovne dediščine. V okviru predavanja bodo predstavljene nove ugotovitve o zgodovinskem kontekstu ter o prostorski in arhitekturni zasnovi spominskega pokopališča Navje in Baragovega semenišča, ki sta tako kulturno-zgodovinsko in prostorsko-oblikovno kot simbolno-pomensko tesno povezana. Arhitekt Plečnik ju je zasnoval v letih 1936 in 1937, na lokaciji opuščenega mestnega pokopališča pri cerkvi sv. Krištofa, ki je imelo zanj in tudi za številne Ljubljančane izjemno sentimentalno vrednost. V ureditvi »gaja zaslužnih« in tudi v oblikovanju ter umestitvi bogoslovnega objekta v prostor se zrcalijo vrednote, zaradi katerih je bil Plečnikovi dediščini priznan svetovni pomen.

Preberite več: Predavanje Navje in Baragovo semenišče

^{20. 3. 2022}
I. redni občni zbor Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Spoštovane kolegice in kolegi,

sklicujem I. redni občni zbor
v četrtek, 21. aprila 2022, ob 14. uri
po aplikaciji Zoom

Dnevni red:
1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Vsebinsko in finančno poročilo SUZD 2021
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Program dela za 2022/2023
5. Izbris članov
6. Razno

Povezava za udeležbo:

https://zoom.us/j/96157109482?pwd=YzluRFZhdlo2T1RmOUMrd0lSQ01UQT09

Doc. dr. Helena Seražin
predsednica SUZD

*Spremenjen dnevni red objavljen 16. 4. 2022.

^{9. 1. 2022}

Nov spletni portal Alumni UL

Spoštovane članice in člani Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, 

Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani vse svoje nekdanje študente vabi k vpisu v nov spletni portal Alumni UL, ki združuje klube alumnov Univerze v Ljubljani in njihove člane. Na portalu lahko poiščete nekdanje sošolce, organizirate obletnico, predate svoje znanje naslednjim generacijam, prebrskate po objavljenih prostih delovnih mestih, poiščete nove poslovne priložnosti ali preverite katero od ugodnosti, ki jih lahko kot alumen Univerze v Ljubljani koristite pri partnerskih organizacijah.

Trenutno na portalu poteka tudi projekt "Alumni za študente", pri katerem lahko sodelujete kot mentor in enemu od študentov oddelka za umetnostno zgodovino (UL) za en dan ponudite vstop v vaše delovno okolje in mu na ta način osvetlite vaše delovno mesto ter pomagate pri izbiri karierne poti. 

Vsem želimo srečno in zdravo leto 2022!

^{24. 11. 2021}

Spletno predavanje

Doc. dr. Franci Lazarini: Dvakrat postavljeno svetišče – Plečnikova cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom

torek, 30. 11. 2021 ob 18.00

Na povezavi: https://bit.ly/3CQK3Cy

Na predavanju bo predstavljeno manj znano Plečnikovo delo, župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani, ki so jo v letih 1933–1934 prizidali baročni cerkvi sv. Krištofa. Na podlagi do sedaj večinoma spregledanega arhivskega gradiva bodo predstavljene okoliščine njenega nastanka, njena arhitektura in oprema ter umetniki in duhovniki, ki so zaslužni za sedanjo podobo svetišča. Eden od poudarkov pa bo tudi na docela izjemni usodi stavbe, saj so med letoma 1957 in 1958 zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča obe cerkvi porušili, Plečnikovo stavbo pa nato na državne stroške ponovno postavili na drugi lokaciji.