Mateja Kos
Nekdanji Bilten slovenskega umetnostnozgodovinskega društva
Revija je prinašala to, kar pove že njeno ime. Beseda bilten se, kot nam pove geslo v SSKJ, največkrat pojavlja skupaj z besedo informacija. Je namreč publikacija, ki prinaša predvsem čim bolj ažurne informacije o dogodkih, poroča in obvešča. Obenem je bilten tudi glasilo kake organizacije, ustanove. Bilten SUZD je predvsem prinašal ocene ključne nove literature, ki je bila zaradi zanimivih novih idej oz. interpretativnih struktur še posebej pomembna, v njem so bile ocene razstav, predvsem tistih v tujini, prinašal pa je tudi izčrpno bibliografijo. Ta funkcija, ki je danes, v času COBISSA in interneta sploh nepotrebna, je bila takrat izredno važna. V Biltenu so namreč kolegi priobčili izpise novih knjig iz knjižnic osrednjih slovenskih (umetnostnozgodovinskih) ustanov.
To je bil približen program, ki smo ga s kolegi želeli ohraniti in ga še razširiti na najnovejše smeri v umetnostni teoriji. Kot vsi mladi, smo bili tudi mi, člani uredništva Biltena SUZD, polni vizij, kako bomo spremenili stanje v stroki, reformirali metode in cilje, uvedli nove modele interpretacije in teorije. Posebej se nam je zdela odvratna beseda pozitivizem. S tem pogledom na umetnost smo hoteli najprej pomesti.
Kljub našemu velikemu trudu in dolgemu zbiranju gradiva pa do izida nove številke Biltena z letnico 1985 ni nikoli prišlo. Menim, da je bilo v ozadju predvsem slabo finančno stanje društva, ki je izdajalo še osrednjo slovensko revijo z našega področja, namreč Zbornik za umetnostno zgodovino. Bilten sicer res nikoli ni izšel, smo pa zbrano gradivo objavili v drugih publikacijah. Nič torej ni bilo izgubljenega, razen seveda revije, ki bi ažurno obveščala o novostih v stroki. To pa je danes mogoče edino preko svetovnega spleta.