Marjeta Ciglenečki
Študij umetnostne zgodovine v Mariboru
Proti koncu leta 2008 je Svet za visoko šolstvo RS akreditiral nov študijski program umetnostne zgodovine na Univerzi v Mariboru. Študij umetnostne zgodovine bo smiselno dopolnil vsebino mariborske Filozofske fakultete, ki je bila kot nova članica Univerze v Mariboru ustanovljena jeseni 2006. Začetke humanističnih študij v Mariboru sicer povezujemo z letom 1859, ko je Anton Martin Slomšek prenesel sedež Lavantinske škofije iz Šent Andraža v Maribor in ob tem ustanovil tudi bogoslovno učilišče. Na bogoslovnem učilišču so se bodoči duhovniki izobraževali tudi o zgodovini umetnosti, o čemer jih je v letih med 1902 in 1919 poučeval dr. Avguštin Stegenšek (1875-1920), eden prvih akademsko izobraženih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Stegenškovo delo in njegov pomen smo podrobneje predstavili leta 2005 na mednarodnem simpoziju, ki je potekal v Univerzitetni knjižnici Maribor, leta 2007 pa je izšla tematska številka revije Studia Historica Slovenica, v kateri so objavljeni prispevki referentov. Avtorjem elaborata za nov umetnostnozgodovinski študij v Mariboru predstavlja osebnost Avguština Stegenška dragocen vzor; Stegenšek je namreč zmogel vseskozi ohranjati visoke strokovne kriterije in tudi nikoli ni opešal v raziskovalni vnemi, pa čeprav v svojem okolju ni bil deležen ustreznih spodbud. Pri snovanju elaborata smo pisci presojali, da mora študij umetnostne zgodovine kot temeljne humanistične discipline v Sloveniji potekati na več fakultetah, pri čemer naj se programi med sabo razlikujejo ter omogočajo medsebojno prepletanje kot tudi zdravo tekmovalnost. Splošno razumevanje in zmožnost ohranjanja starejše kulturne dediščine ter spodbujanje sodobne likovne produkcije in njeno kritično vrednotenje so pomembne in v naši družbi mnogo premalo prisotne dobrine. Najnovejši statistični podatki tudi dokazujejo, da Slovenija močno zaostaja za večino evropskih držav na področju izobraževanja za poklice v umetnosti in kulturi, kamor prištevamo tudi umetnostne zgodovinarje.
Akreditacija Sveta za visoko šolstvo se nanaša na dodiplomsko stopnjo umetnostnozgodovinskega študija, ki sledi zahtevam bolonjske deklaracije, elaborat za drugo in tretjo stopnjo pa je v pripravi. Študij, ki bo stekel 1. oktobra 2009, je zasnovan dvopredmetno; načelna opredelitev za dvopredmetne povezave bo študentom omogočila širitev obzorij na različna področja. Program temelji na obveznih teoretičnih predmetih (Uvod v študij umetnostne zgodovine, Zgodovina umetnostne zgodovine, Pisni viri za umetnostno zgodovino, Uvod v ikonografijo, Forma in kontekst, Uvod v umetnostno topografijo), na splošnem pregledu zgodovine umetnosti (Zgodovina umetnosti I-V), na pregledih posameznih zvrsti (Zgodovina arhitekture, Zgodovina uporabne umetnosti, Zgodovina fotografije s praktikumom, Zgodovina slikarstva, Zgodovina kiparstva) in na praktikumu (Praktično usposabljanje). Izbirni predmeti so nadgradnja obveznih vsebin (Izbrana poglavja iz umetnosti srednjega veka, Izbrana poglavja iz umetnosti zgodnjega novega veka, Izbrana poglavja iz umetnosti 19. stoletja, Izbrana poglavja iz umetnosti 20. in 21. stoletja, Izbrana poglavja iz zgodovine arhitekture in urbanizma, Izbrana poglavja iz sodobnega oblikovanja, Izbrana poglavja iz zgodovine slikarstva in grafike, Izbrana poglavja iz zgodovine kiparstva, Zgodovina risbe s praktikumom), študij pa se bo zaključil s pismenim diplomskim delom, ki ga bo moral študent javno zagovarjati. Glede vsebine je verjetno treba izpostaviti, da zgodovinski pregledi niso ločeni na t. i. »občo« in »slovensko« umetnost - likovno tvornost na področju današnje Slovenije vključujemo v splošne preglede in za njeno vrednotenje uporabljamo enake kriterije kot za likovne pojave kjer koli drugod. Med predmete, ki obravnavajo posamezne likovne zvrsti, uvajamo tudi pregled uporabne umetnosti, sicer pa je posebna pozornost namenjena umetnosti 20. in 21. stoletja, kar so znanja, ki po naših izkušnjah študente izredno zanimajo. Posvetili smo se tudi različnim možnostim, da bo študij v kar največji meri potekal neposredno ob opazovanju izvirnih likovnih del, prav tako pa študente že na dodiplomski stopnji študija čakajo naloge, ki so povezane z delom umetnostnih zgodovinarjev v praksi. Predmet Forma in kontekst bo študente seznanil z osnovami likovne teorije in bo potekal pod mentorstvom likovnega ustvarjalca, podobno Zgodovina fotografije in Zgodovina risbe vključujeta tudi praktično delo, medtem ko se bodo študentje 3. letnika pri Praktičnem usposabljanju neposredno srečali s tipičnimi umetnostnozgodovinskimi nalogami, ki jih bodo morali tudi celovito izpeljati. Za sodelovanje smo dogovorjeni z nekaterimi mariborskimi ustanovami, na dekanatu Filozofske fakultete v Mariboru pa smo lani odprli likovno razstavišče, ki bo služilo tudi kot eno od delovišč za študente.
Novi oddelek za umetnostno zgodovino v Mariboru si predstavljamo kot živahno središče naše stroke, kjer bomo ob rednih obveznostih izpeljali še mnoge druge oblike izobraževanja, gostili ugledne strokovnjake ter vzpostavljali in gojili sodelovanje s sorodnimi slovenskimi in tujimi ustanovami. Pod akreditirani program pa smo se podpisali nosilci zgoraj naštetih predmetov (po abecednem redu): izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki, doc. dr. Mateja Kos, doc. dr. Ana Lavrič, prof. dr. Jure Mikuž, doc. dr. Barbara Murovec, doc. dr. Blaž Resman, prof. Oto Rimele, spec. in doc. dr. Polona Vidmar.
