Martina Malešič
Arhitekta France in Marta Ivanšek
Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani leta 2008
Mentor: doc. dr. Matej Klemenčič, 125 strani + priloge
Vsebine
Naslov
Slovensko
umetnostnozgodovinsko društvo
(SUZD)
Aškerčeva cesta 2
SI-1000 Ljubljana
tel: (01) 241 12 10
Martina Malešič: Arhitekta France in Marta Ivanšek
V diplomski nalogi je prvič celovito raziskala zelo raznovrstno delovanje obeh arhitektov, ki je obsegalo vsa področja arhitekture in oblikovanja, pionirsko pa je bilo tudi njuno raziskovalno delo na področju stanovanjske arhitekture. V nalogi je avtorica upoštevala tako zgrajene objekte, načrte, deloma še težko dostopne arhivske fonde zasebnikov (vključno s še neurejenim družinskim arhivom obeh arhitektov), pa tudi ustne vire nekdanjih sodelavcev in strank ter primerjalno gradivo in literaturo o novejši slovenski in evropski, predvsem skandinavski, arhitekturi. Rezultat je monografska študija, ki jo odlikuje avtoričino odlično razumevanje problematike in tudi njena osebna zavzetost za tiste vidike arhitekture, ki jih danes tako ustvarjalci kot kritiki pogosto zanemarjajo. Raziskava je še posebej aktualna, saj bi s premislekom o idejah in rešitvah arhitektov Franceta in Marte Ivanšek, kot jih je analizirala in predstavila Malešičeva, lahko bistveno izboljšali stanje na področju stanovanjske gradnje.
Martina Malešič je že med študijem sodelovala pri nastajanju spletnega projekta zavoda Trajekt Arhitekturni vodnik, od leta 2007 dalje pa honorarno dela v Arhitekturnem muzeju Ljubljana, v kustodiatu za novejšo arhitekturo, kjer je mdr. sodelovala pri pripravi razstave o Edvardu Ravnikarju. Maja 2007 se je s prispevkom o ponovni rabi industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji udeležila mednarodnega simpozija študentov umetnostne zgodovine na Reki, konec leta 2007 pa je na znanstvenem simpoziju Arhitekturna zgodovina v Ljubljani predstavila delo arhitektov Franceta in Marte Ivanšek; oba prispevka bosta v kratkem objavljena.
Povzetek diplomske naloge
France in Marta Ivanšek predstavljata enega od prepoznavnejših imen povojnega obdobja slovenske arhitekture. Izvedla sta namreč več ključnih premikov, ki so bili v svojem času za slovenski prostor napredni in edinstveni. Načrtovala sta stanovanjsko naselje Murgle v Ljubljani, ki je prvo v takem obsegu z vrstnimi pritličnimi hišami ponudilo drugo izbiro ob podpirani visoki gradnji. Ustanovila sta močno obiskovano trgovino Interier, ki je slovenski trg obogatila z večjo in boljšo izbiro notranje opreme. Ivanšek je bil dolgoletni urednik revije Arhitekt in s tem eden zaslužnejših pri utemeljevanju arhitekture kot stroke. Njegova je bila tudi pobuda za ustanovitev Plečnikove nagrade. Nenazadnje sta Ivanška z izdajo zbornika Hommage à Edvard Ravnikar (1) arhitekturni zgodovini doprinesla dragoceni vir o Ravnikarjevem življenju in delu. Posebnega, a pogosto nepoudarjenega pomena je tudi njun prispevek na področju stanovanjskega raziskovanja. Bila sta namreč prva, ki sta se sistematično ukvarjala tako z mnenjem uporabnikov kot z odkrivanjem bivanjske ravni v slovenskih stanovanjih.
Kljub potrjeni pomembnosti delo Franceta in Marte Ivanšek še ni bilo v celoti raziskano in predstavljeno. Obširneje je o njima pisal le Peter Krečič v svojem prispevku na več straneh in z bogatim slikovnim gradivom (2). Poleg tega sta bila nekoliko podrobneje predstavljena v posameznih intervjujih (3) in člankih (4). Omenjajo ju tudi nekateri arhitekturni pregledi (5), a predvsem v povezavi z zgoraj navedenimi dejstvi. Nihče pa se še ni lotil poglobljene raziskave njunega dela. Zato je bila monografska obdelava arhitektov Ivanšek več kot potrebna.
Diplomskega dela se je avtorica lotila z natančnim raziskovanjem, katerega prvi korak je predstavljal pregled domače in tuje literature o povojni arhitekturi. Sledila so srečanja z sodelavci in bližnjimi arhitektov Ivanšek, pregledovanje njunega zasebnega arhiva, branje Francetovih teoretičnih besedil in delo na terenu - ogled in dokumentiranje stavb ter raziskovanje v lokalnih arhivih. Našteto je vodilo k izdelavi monografske študije s podrobno biografijo, pregledom teoretičnih tekstov in katalogom projektov, katere cilj je bil odkriti pomen arhitektov Ivanšek v izbranem prostoru in času.
Ugotovitve so bile sledeče. France in Marta Ivanšek sta bila s svojim delovanjem izrednega pomena za slovensko povojno arhitekturo in družbo. Veliko sta doprinesla tako k razvoju same arhitekturne stroke kot področju stanovanjskega raziskovanja, notranje opreme, stanovanjske gradnje in domov ter opreme za stare ljudi. Njuno delovanje je bilo osredotočeno predvsem na področje stanovanjske gradnje, zato pa je bilo raznovrstno in mnogostransko. Preseglo je ustaljene meje arhitektovega dela in poleg projektiranja vključevalo tudi raziskovanje in vzgojo. S stanovanjskimi raziskavami, ki sta jih Ivanška izvedla na podlagi švedskih vzorov, sta osnovala nadaljnje usmeritve svojega dela, tako načrtovanja kot vzgoje oziroma ozaveščanja in izobraževanja uporabnikov glede lastnega bivanjskega okolja. S temi tremi pristopi sta se Ivanška lotevala sicer le stanovanjske problematike, toda v vsej njeni celovitosti, od urbanističnega urejanja stanovanjskih naselij do najmanjše enote notranje opreme doma in od povprečnih uporabnikov do ljudi s posebnimi potrebami. Njuno vodilo je bilo namreč oblikovanje boljšega bivanjskega okolja v vsakdanjem življenju za vse ljudi.
(2) Peter KREČIČ, France in Marta Ivanšek: Ambientalni okvir za sodobno kvaliteto življenja, Sinteza, 83/86, oktober 1990, pp. 73-86.
(3) Alenka LOBNIK-ZORKO, Skandinavci so pisali o njima, Naša žena, 4, 1987, pp. 18-19; Nada RAVTER, V Murglah ni padel niti en sam plot, 7D, XVIII/36, 07. 09. 1989, pp. 15-16; Nataša KOSELJ, Potrebe navadnih ljudi. Intervju s Francetom Ivanškom, Emzin, IX/3-4, december 1999, pp. 36-41.
(4) Peter KREČIČ, Vsakdanja ambientalna arhitektura, Delo, 252, 28. 10. 1986, p. 6; Bogo ZUPANČIČ, Predana kakovosti bivanja, Delo, 268, 21. 11. 2002, p. 8; Vladimir Braco MUŠIČ, France Ivanšek 1922-2007, Delo, 02. 03. 2007, p. 23; Nataša KOSELJ, Ob smrti Franceta Ivanška, Arhitektov bilten, 173/174, november 2007, pp. 112-115.
(5) Fran ŠIJANEC, Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 1961, p. 472, 478, 492; Nataša KOSELJ, Arhitektura 60-ih v Sloveniji, AB, posebna izdaja, 1995, pp. 12, 27, 41.; Stane BERNIK, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004, pp. 125, 160.
Slikovno gradivo:
1. France in Marta Ivanšek v kuhinji Svea, ki sta jo zasnovala leta 1960, proizvajati pa jo je začelo Lesno industrijsko podjetje v Zagorju ob Savi. Še desetletje kasneje je njeno ime ostalo znak za moderno kuhinjsko opremo. (Vir: Osebni arhiv Franceta in Marte Ivanšek)
2. Naselje enodružinskih vrstnih hiš Murgle v Ljubljani, ki sta ga načrtovala Ivanška. (Vir: France Ivanšek, Enodružinska hiša. Od prosto stoječe hiše k nizki zgoščeni zazidavi, Ljubljana 1988, p. 141)
3. Ivanška sta izvedla več stanovanjskih raziskav. Najobsežnejša iz leta 1961 je vključevala ankete s stanovalci in pregled stanovanj v Savskem naselju v Ljubljani. Raziskava je v knjižni obliki z naslovom Družina, stanovanje in naselje izšla šele leta 1988.
Iz ocene univerzitetne komisije za Prešernovo nagrado
Delo Arhitekta France in Marta Ivanšek bistveno presega okvir diplomske naloge. Avtorica v njem izkazuje zavidljivo stopnjo raziskovalne doslednosti in znanstvene inovativnosti. Posebej dragoceno pa se nam delo Martine Malešič zdi zaradi svoje žlahtne interdisciplinarnosti. Avtorica kot umetnostna zgodovinarka natančno razišče delo arhitektov, ki sta zaznamovala slovensko arhitekturo 20. stoletja, pa doslej še nista bila deležna tovrstne obravnave. Že v tem je njeno delo pionirsko. Vendar delo Martine Malešič ni le monografska predstavitev izbranih avtorjev. Je hkrati tudi pogled na določeno obdobje slovenske zgodovine, žlahten dokaz za to, da se »materialna« in »kulturna« plat življenja, ki ju pogosto na silo ločujemo, v resničnosti tesno stikata in celo prepletata. Malešičeva v svojem delu nikdar ne zdrsne v nekritično nostalgijo, kljub živahnemu slogu pa tudi ne v jezikovno spogledljivost.
Delo Arhitekta France in Marta Ivanšek si zasluži objavo in bo ob objavi zagotovo deležno velikega zanimanja strokovne, pa tudi širše javnosti.
Opomba uredništva
Martina Malešič je 20. aprila 2009 za diplomsko nalogo prejela tudi študentsko Plečnikovo nagrado, ki jo podeljuje Sklad arhitekta Jožeta Plečnika.
