Vesna KAMIN KAJFEŽ
Novi Ambrogio Bon v Piranu?
V nekdanjem kapiteljskem, danes župnijskem arhivu sv. Jurija v Piranu hranijo knjige prihodkov in odhodkov piranskih bratovščin, med drugim tudi zapise Bratovščine Rožnovenske Marije za obdobje med letoma 1704 in 1750. Bratovščina Rožnovenske Marije je poleg bratovščin sv. Jurija in sv. Rešnjega telesa skrbela za večje nakupe cerkvene opreme za cerkev sv. Jurija. Vodilno vlogo pri prenosu slikarskih »idej« med Benetkami in Piranom v drugi polovici 17. in prvi polovici 18. stoletja so imeli prav člani omenjenih bratovščin. Bratovščine so igrale pomembno vlogo pri naročanju cerkvene opreme, skrbi za svoj oltar in upravljanju preostalega premoženja, saj so imele na voljo precejšno premoženje, kar jim je omogočalo izvedbo večjih in finančno zahtevnejših projektov.
Tako najdemo v inventarju bratovščinskega premoženja za leto 1718 prvič omenjeno tudi ovalno sliko beneškega slikarja Ambrogia Bona (1645–po 1712/13) (1): »un Ouato (2) [ovato] da quatro, e cinque Pittura d'Ambroggio [sic!] Bon, che serviva per il Parapetto (3) d'intaglio d'oro« (4). Zapis nam zelo natančno opiše, da gre za ovalno sliko mer »da quatro, e cinque« v zlatem okvirju, ki so jo v znak čaščenja postavili pred sam oltar. Po pregledu ohranjenega cerkvenega inventarja župnijske cerkve sv. Jurija bi lahko bila ta ovalna slika, ki prikazuje Marijo z detetom, del današnje opreme v zakristiji (sl. 4, 5). Sliko, ki visi nad vrati v zakristiji, so strokovnjaki po večini spregledali predvsem zaradi njenega slabega stanja in preslikav, ki jih je bila deležna v 19. oz. 20. stoletju. Alberto Craievich je v kataložni enoti spomeniškega kompendija Istria. Città maggiori: Capodistria, Parenzo, Pirano, Pola: Opere d'arte dal Medioevo all'Ottocento (v redakciji Giuseppeja Pavanella in Marie Walcher) delo pripisal neznanemu slikarju iz kroga slikarja Andree Celestija (1637–1712) (5). Primerjava z drugimi Bonovimi piranskimi deli kaže na možnost, da je Bon za cerkev sv. Jurija naslikal tudi to ovalno sliko z Marijo in detetom. Predvsem oblikovanje Marijinega obraza je zelo blizu tistemu na oltarni sliki iz krstilnice in bližnje cerkve Marije Snežne. Žal pa je za dokončno sodbo o avtorju seveda treba počakati na ustrezen restavratorski poseg. Če bi se delo izkazalo za Bonovo stvaritev, bi jo lahko datirali okoli let 1710–1715.
Člani piranskih bratovščin so pri Ambrogiu Bonu naročili kar nekaj del, kar potrjujejo novejše raziskave. Tako so Pirančani pri Bonu, tesnem sodelavcu in učencu Johanna Carla Lotha (München, 1632–Benetke, 1698) (6), naročili sliko Izgon trgovcev iz templja, ki je pritrjena na stropu vhodne veže v župnijski cerkvi sv. Jurija (sl. 1) (7). Ohranjena je tudi slikarjeva signatura v zgornjem levem kotu, ki so jo dosedanji pisci spregledali: AMBROS. BON (8). Novi atribuciji Bonu je predstavila tudi Nina Kudiš Burić v referatu »Alcune proposte per la pittura veneziana dell' ultimo quarto del Seicento« na mednarodnem znanstvenem simpoziju Beneška dediščina na obalah Jadrana: Umetnostni tokovi med Terrafermo, Istro in Dalmacijo v 17. in 18. stoletju (Izola – Piran, 9.–11. 10. 2009) (9). Gre za oltarno sliko Marija z otrokom in svetniki v krstilnici župnijske cerkve sv. Jurija in oltarno sliko Marije Snežne v istoimenski cerkvi v Piranu (sl. 3). Za oltarno sliko v krstilnici župnijske cerkve Nina Kudiš Burić predlaga nastanek okoli leta 1690 (sl. 2) (10). Za oltarno sliko v piranski cerkvi Marije Snežne lahko potrdimo atribucijo na podlagi ohranjenega arhivskega vira: »[26 Maggio 1707] per tanti contati al S. Ambroso Bono Pittor in Venezia per la Pala da esso fatta compresa ..., et primidura L. 325:–.« (11)
Poleg Ambrogia Bona zasledimo med beneškimi slikarji, pri katerih so člani piranskih bratovščin naročali slikarska dela, še Angela de Costerja, Mathiasa Grempsla (oba iz kroga Johanna Carla Lotha), Gregoria Lazzarinija in Giuseppeja Angelija.
