V gotski kapeli Žalostne Matere božje stolne cerkve sv. Danijela v Celju se je do danes ohranilo 13 od prvotno 20 konzol, ki podpirajo celopostavne svetniške figure pod baldahini. V domači literaturi se jim je v ikonografskem smislu nekoliko posvetil le Emilijan Cevc in jih skušal razčleniti v duhu oznake »celjski Fiziolog« (1). Nekaj motivov namreč izhaja iz tega v srednjem veku silno priljubljenega teksta. Pri drugih piscih zasledimo zgolj poimenovanja posameznih upodobitev, ki se med avtorji razlikujejo (2). Zelo zanimiva je študija germanista Nikolausa Henkla (3). Pri nas je ostala neopažena, saj se ukvarja z napisi na kamnitih ploščah pod konzolami, vendar nakazuje na dejstvo, da je ikonografski program upodobitev v kapeli veliko kompleksnejši in da ne gre zgolj za nizanje motivov iz Fiziologa. Cilj tega kratkega prispevka je predstavitev novih spoznanj o ikonografiji posameznih konzol in možni rekonstrukciji prvotnega ikonografskega programa (4).
Konzole so obdane z dvema služnikoma, ki se razraščata v obliki črk V/U ali narobe obrnjenega oslovskega hrbta. Med njima je posajena figura. Upodobitve na ohranjenih konzolah, kakor si sledijo od zahoda proti vzhodu severne stene in nato od vzhoda proti zahodu južne stene, so: sirena, onokentaver, lev, pelikan, angel, rastlinska maska, konzola z obrazom in rastlinskim kapitelom, angel, noj, Skila, sv. Janez Evangelist, menih in »Siebenlasterweib«. Kamnite plošče z napisom so pod upodobitvami noja, Skile in sv. Janeza Evangelista. Najverjetneje so bile plošče nekoč nameščene tudi pri drugih, razen pod konzolami v vzhodni obočni poli, saj tam ni bilo dovolj prostora (oba angela nad relikvijskimi omaricami in sedilijami, rastlinska maska ter konzola z obrazom in rastlinskim kapitelom, geometrijski konzoli sta nadomeščeni) (5).
Konzole z upodobitvijo sirene, onokentavra, leva, pelikana, noja in Skile izhajajo iz tradicije Fiziologa (6). Kakor v Fiziologu tudi v kapeli sirena in onokentaver nastopata v paru. Sirena je upodobljena kot gola deklica z ribjim repom in ptičjimi perutmi ter simbolično opozarja na nevarnosti, ki prežijo na vernike na njihovem popotovanju skozi življenje (7). Onokentaver nastopa v ženski obliki, kot gola deklica z oslovskim spodnjim delom telesa in ptičjimi perutmi, ter ponazarja heretika ali hinavca – osebo, ki se v cerkvi obnaša razumno, zunaj nje pa prevlada njena živalska narava. Konzoli z levom in pelikanom predstavljata Kristusa. Po Fiziologu je upodobljena tretja narava leva, kako z rjovenjem na tretji dan obudi svoje mrtvorojene mladiče. Pelikan pa je upodobljen v trenutku, ko s svojo krvjo iz prsi napaja mladiče v gnezdu in jih prav tako obuja od mrtvih. Nasproti pelikana je upodobljen noj, kako strmi v jajca pod seboj, iz katerih že kukajo glavice. Njegov pomen pojasnjuje napis pod konzolo, ki pravi, da noj simbolizira lenega prelata, ki pozabi na svoje občestvo, kakor noj pozabi na izvaljena jajca. Ta se kljub temu izvalijo, saj jih obseva božje sonce (8). Napis pod naslednjo konzolo bitje na njej imenuje »Scilla«. Upodobljena je kot bitje z zgornjim ženskim delom telesa, krempljastimi nogami in s perutmi ter repom, ki spominja na ribjega. Napis pravi, da je Skila morsko čudo z repom v obliki jadra, s pomočjo katerega se obesi na ladjo in jo potopi, kakor hudobni svet ugonobi mnoge na njihovi poti. Kljub poimenovanju pošasti pa tukaj ni mišljena Skila, kot jo poznamo iz antične tradicije, ampak morska pošast »serra«, ki prav tako nastopa v Fiziologu (9). Zgodba o »serri« in tudi njene upodobitve se v virih med seboj močno razlikujejo, medtem ko sta skoraj identični upodobitvi v rokopisu Cod. Guelf. 35a iz Herzog August Bibliothek Wolfenbüttel (datiran v čas okoli 1340–1350) in na konzoli v križnem hodniku cistercijanskega samostana v Neubergu (datirana v drugo četrtino 14. stoletja). Da gre res za »serro« in ne sorodni sireno ali Skilo, potrjuje napis nad upodobitvijo v rokopisu (10) in dejstvo, da je poleg »serre« na konzoli v Neubergu ločeno upodobljena tudi sirena. Trditev prav tako potrjuje skoraj identični zapis o noju in »cilli« v rokopisu t. i. Fiziologa iz Melka (Rokopis Cod. Mellicensis 867 (18 A 20) iz začetka 15. stoletja, hranjen v knjižnici samostana Melk) (11).
Od treh napisov na kamnitih ploščah zadnji ne izhaja iz tradicije Fiziologa, ampak gre za opis sv. Janeza Evangelista v rimah. Na konzoli je upodobljen kleče. V levici drži zvitek z vklesanim napisom »Sanctus Johannes«, v desnici pa okrogli ščitek, na katerem je upodobljen orel z nimbom. Napis svetnika enači s sedmimi krepostmi, ki jih označuje sedem najpomembnejših mejnikov iz svetnikovega življenja (12). Svetnik torej predstavlja personifikacijo sedmih kreposti in je mišljen kot nasprotje personifikaciji sedmih smrtnih grehov, »Siebenlasterweib«, upodobljeni na zadnji konzoli. Proti tej pošasti se bojuje menih oz. »Religio« kot personifikacija vere (na konzoli med svetnikom in »Siebenlasterweib«) (13). Postavitev konzol ni naključna, saj ravno Janez v Svetem pismu graja ničevost in zahrbtnost grešnega sveta (Jn 2, 17) ter imenuje Kristusovega nasprotnika, hudiča, »princeps huius mundi« (Jn 14, 30), kar je podlaga za razvoj motiva »Fürst der Welt«, iz katerega izhaja motiv »Siebenlasterweib« (14).
»Siebenlasterweib« je predstavljena kot sestavljeno bitje. Na mestu, kjer se stikata služnika, je upodobljena velika ptičja noga. Kjer se kremplji združijo v nogo, je viden ostanek nečesa, kar jo grabi oz. stiska. Preostali spodnji del konzole je močno poškodovan. Razloči se le z dlako poraščena površina telesa. Od pasu navzgor je upodobljeno oblečeno človeško telo. Obe roki sta poškodovani. Na prsih je reliefno upodobljena glava volka ali lisice. Obraz je okrogel, izraz prijazen, zaznamovan z nasmeškom. Na glavi je posajena krona iz pavjih peres, iz hrbta pa rastejo bitju netopirska krila. Menih je upodobljen kleče in se obrača proti »Siebenlasterweib«. Zaradi poškodb je danes nekoliko nejasno, kaj drži v rokah. Ohranil se je del palice, na katerega je pripeta polomljena draperija.
Motiv boja med menihom in »Siebenlasterweib« je dokaj nenavaden in silno redek. Sestavljeno bitje je pozna oblika motiva »Frau Welt«, ki se je v literaturi in posledično v likovni umetnosti pojavil nekje ob koncu 13. stoletja ter se je razvijal skozi ves srednji vek. Izhaja iz moškega predhodnika tega motiva, »Fürst der Welt«, oba pa sodita v okvir motiva »Vanitas« (15). Kot posledica rabe ljudskega jezika (nemščine) v pridigah in raznih drugih spisih se na prelomu stoletja pojavi zamenjava besede »mundus«, ki je moškega spola, z besedo »die Welt«, ki je ženskega spola. Temu ustrezno nastopi tako v literaturi kot v likovni umetnosti ženska predstavnica, »Frau Welt«, ki se v skladu s takratnim mišljenjem simbolično navezuje na Evo, iz nje pa se v srednjem veku razvije demonizirano bitje v obliki »Siebenlasterweib« (16).
Poleg upodobitve v Celju je do sedaj znanih le pet upodobitev tega motiva, in sicer v rokopisih in grafiki. Med starejše upodobitve se po mnenju Gerharda Schmidta uvrščajo iluminacije v rokopisih iz bibliotek v Wolfenbüttlu, na Dunaju in v Münchnu (17). Upodobitev v rokopisu iz Münchna razkriva pomen posameznih delov pošasti. Celotna stran fol. 95r je razdeljena v štiri polja. V zgornjih dveh sta upodobljeni Eklezija in Sinagoga, v spodnjih pa sv. Benedikt in »Siebenlasterweib« (18). »Siebenlasterweib« je sestavljeno bitje, katerega posamezni deli predstavljajo sedem smrtnih grehov. Krono iz pavjih peres zaznamuje napis »Superbia«. Koder razpuščenih las se na prsih nadaljuje kot napis »Luxuria«. Bitje v desnici drži posodico z napisom »Gula«, medtem ko levica visi v zraku, odrezana od telesa, na njej pa piše »Accedia«. Okrog pasu ima zavezano veliko malho, iz katere padajo kovanci, z napisom »Avaritia«. Izza pasu silita dve živalski glavi. Leva, volčja glava je zaznamovana z napisom »Ira«, medtem ko na desni, pasji, piše »Invidia«. Bitje stoji na veliki ptičji nogi z napisom »Vita«. Grabi jo zmajska glava, ki kot druga noga poganja iz telesa z napisom »Mors«. Sv. Benedikt je oblečen v meniško kuto, v desnici ima palico s križem, v levici pa napisni zvitek. Obrača se proti »Siebenlasterweib«, ki mu ponuja kupo.
Upodobitev na celjski konzoli se s to ne sklada popolnoma, vendar lahko opazimo podobna odstopanja pri vseh upodobitvah, tako v starejši kot v mlajši skupini upodobitev (19). Največ skupnih značilnosti si konzola deli z upodobitvijo v že omenjenem rokopisu iz Wolfenbüttla. Na njem sta pod štirimi upodobitvami živali s tekstom iz Fiziologa upodobljena menih in »Siebenlasterweib«, opremljena z napisi ter poimenovana »Religio« in »figura mundi« (20). Bitje ponuja kupo, ki jo menih zavrača s proti njej uperjenim meniškim praporjem - križem na palici z zastavo. Kaj je upodobljeno v menihovi levici, ni jasno, saj je rokopis na nekaterih mestih močno poškodovan. Krona iz pavjih peres, netopirska krila, z dlako poraščen trup, iz katerega izhajata nogi, upodobitev le ene glave zveri kakor tudi upodobitev meniškega praporja se povsem skladajo v obeh upodobitvah.
Poleg teh upodobitev se redno pojavljajo tudi napisi kot pojasnila. Nekaj podobnega je moralo nekoč obstajati tudi v celjski kapeli, saj je ob konzoli »Siebenlasterweib« še danes ohranjen del zapisa v gotski minuskuli, ki se poleg še nekaj drugih končuje s črkami w, e, l in t. To potrjuje tezo o neohranjenih ploščah pod konzolami, hkrati pa nakazuje na zapleten program upodobitev, katerega snovalec do danes ostaja neznan.