Iva BARŠIĆ DERENČIN
»Odiseja« lošinjskega Apoksiomena

Spodbudo za moje raziskovanje je dalo odkritje bronastega, 192 centrimetrov visokega in 300 kilogramov težkega grškega kipa atleta, ki ga je leta 1997 v morju ob obali v bližini otočka Vele Orjule jugovzhodno od otoka Lošinja po naključju našel belgijski turist potapljač. Ker je do danes ohranjenih zelo malo celopostavnih grških bronastih kipov, je lošinjski Apoksiomen ena izmed izjemno redkih in dragocenih podvodnih najdb antičnih bronastih plastik, tako da ima posebno vrednost v okviru hrvaške ter svetovne kulturne dediščine. Njegove dimenzije za 20–25 odstotkov presegajo tedanjo človeško velikost, ki je bila nekoliko skromnejša v primerjavi z današnjo. Monumentalnost še poudarja vrednost skulpture. Osnovne fizične značilnosti bronastega kipa so popolna golota, močna telesna konstitucija, jasno definirane mišice, kodrasti lasje ter realizem celote in detajlov. Kip je umetniška upodobitev ideala antičnega atleta zdravega duha in telesa. Kot pravi Juvenal v svojih Satirah (»Mens sana in corpore sano«), je bilo zdravje duha in telesa temelj za človekovo srečo in zadovoljstvo v življenju.
Danes je na svetu ohranjenih 8 različic takega tipa grškega atleta, kot mu pripada lošinjski Apoksiomen. Med njimi je lošinjska po vsej verjetnosti najbolj pomembna, saj je najzgodnejša in najbolj ohranjena. Vendar bo še dolgo ostalo uganka, kdo in kdaj je ustvaril lošinjskega Apoksiomena.
Septembra leta 2000 so se začeli zelo zahtevni konservatorsko-restavratorski postopki, ki so potekali v Hrvaškem restavratorskem zavodu v Zagrebu in so bili zaključeni šele po šestih letih dela, leta 2006. Že zaradi atraktivnosti same najdbe je Apoksiomen takoj pritegnil mednarodno zanimanje, še posebej zato, ker so se v njegovo obnovo vključili mednarodno priznani strokovnjaki iz Belgije, Anglije, Italije, Avstrije, Nemčije ter ZDA. Konservatorsko-restavratorski projekt »Hrvaški Apoksiomen« je leta 2007 dobil prestižno nagrado Evropske unije za kulturno dediščino, medaljo »Europa Nostra«. Kip je bil prvič predstavljen javnosti v Arheološkem muzeju v Zagrebu maja 2006, potem v Palazzo Medici Riccardi v Firencah na razstavi z naslovom »Apoxiomenos: L'Atleta della Croazia« (30. 9. 2006–30. 1. 2007).
Leta 2008 je bil Apoksiomen predstavljen v več hrvaških mestih, tj. v Arheološkem muzeju v Osijeku, v Pomorskem in zgodovinskem muzeju na Reki in v Etnografskem muzeju v Splitu. 30. marca 2010 je prišel v Zadar v Muzej antičnega stekla, kjer je bil obiskovalcem na ogled celo poletje. Med 3. marcem in 30. majem 2011 je Mestni muzej Ljubljana gostil izjemno razstavo Antični Grki na Hrvaškem, ki pripoveduje o prvih stikih Grkov z vzhodno obalo Jadrana in o njeni poznejši kolonizaciji. Med izjemnimi predmeti na razstavi je zagotovo izstopal celopostavni bronasti kip Apoksiomena. Od 2. februarja 2012 je bronasti lepotec na ogled v zagrebškem muzeju Mimara. Pred prihodom v Mali Lošinj, kjer bo Apoksiomen razstavljen za stalno, bo odpotoval še v pariški Louvre.
Belgijski turist, ki je našel lošinjskega atleta, si najbrž ni predstavljal, da bo kip poleg ponosa in zadovoljstva sprožil tudi prepire. Možnost, da bi bil Apoksiomen trajno razstavljen v Zadru, kjer je prav njegovo odkritje še dodatno spodbudilo ustanovitev Centra za podvodno arheologijo, v reški Guvernerjevi palači ali v zagrebškem Arheološkem muzeju, je izzvala nezadovoljstvo ne samo prebivalcev Malega Lošinja, ampak tudi cele primorsko-goranske županije. Ti si želijo, da bi se kip vrnil na otok, v domači kraj, saj obstaja na Hrvaškem pravilo, da se najdene dragocenosti razstavijo tam, kjer so jih našli.
Končno so oktobra leta 2007 na skupni seji v Ministrstvu za kulturo enoglasno odločili, da bo Apoksiomen trajno razstavljen v Malem Lošinju. Prejšnji kulturni minister Božo Biškupić, predstojnik Hrvaškega muzejskega sveta Vinko Ivić in predstojnik Hrvaškega sveta za kulturno dediščino Ferdinand Meder so obrazložili, da ponuja Mali Lošinj od vseh možnih lokacij postavitve najboljše tehnične, varnostne, konservatorske in muzejske razmere.
Potem ko je bilo rešeno več let odprto vprašanje glede trajne lokacije kipa, se je odprlo vprašanje realizacije projekta postavitve lošinjskega Apoksiomena. Leta 2008 so oblikovali komisije in razpisali natečaj za izvedbo idejne arhitekturne rešitve Palače Kvarner, prihodnjega muzeja, v katerem bo Apoksiomen trajno razstavljen in zavarovan. Povabilo za izvedbo tega zahtevnega idejnega projekta nacionalnega pomena so poslali arhitektom, ki so že imeli izkušnje pri podobnih projektih, tj. arhitekturnemu studiu Randić-Turato, potem arhitektoma Branku Silađinu in Mariu Beusanu.
Pri izbiri avtorja projekta Muzeja sta sodelovali ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali lošinjski župan Gari Cappelli, osrednji konservator v Ministrstvu za kulturo Miljenko Domijan ter predstavniki Združenja hrvaških arhitektov Dubravka Kisić, Petar Mišković in Mario Perossa, ter tehnična komisija, katere člana sta bila Tihomir Viderman in Nevenka Morović Janković.
Za projekt Muzeja za lošinjskega Apoksiomena v Palači Kvarner v Malem Lošinju sta bila januarja leta 2009 izbrana reška arhitekta Saša Randić in Idis Turato na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RH na čelu s prejšnjim ministrom Božom Biškupićem in na podlagi odločitve Hrvaškega muzejskega sveta ter prej omenjenih ocenjevalne in tehnične komisije. Kljub temu, da je za rekonstrukcijo Palače Kvarner že bilo predvidenih pet milijonov kun (približno 660.000 evrov), pa je Konservatorski oddelek na Reki s predstavnico Lilian Stošić izrazil mnenje, da je boljša rešitev za Apoksiomenovo postavitev stavba malološinjske Pomorske šole. Tudi malološinjski župan Gari Capelli je bil presenečen zaradi tega predloga, saj je bila odločitev za trajno postavitev lošinjskega atleta v Palači Kvarner stara že osem let.
Menim, da sta arhitekta Saša Randić in Idis Turato oblikovala primerno rešitev za postavitev Apoksiomena v Palači Kvarner, ki bi morala biti tudi realizirana. Apoksiomena nameravata postaviti v kapsulo v Palači Kvarner – v t. i. hišo znotraj hiše. Arhitekta sta si namreč postavila kot osrednje vprašanje, »kako predstaviti popolno skulpturo, ki je izven časa, ki mu je namenjena«. Sklenila sta, da bosta s približevanjem in z oddaljevanjem od kipa, z opazovanjem iz različnih perspektiv, žabje in ptičje, obiskovalcu v času obiska muzeja omogočila nepozabne občutke. Muzej Apoksiomena, ki bi bil v Palači Kvarner, oddaljeni le 15 metrov od morja, predlaga takšen koncept obiska. Po vstopu se bodo obiskovalci ob glasnih zvokih klasične glasbe in vonjavah mediteranskih rastlin začeli premikati navzgor s premičnimi stopnicami. V Muzej Apoksiomena bodo vstopali v skupinah po dvajset obiskovalcev, ki se bodo postopoma seznanjale s hrvaško arheološko senzacijo, presegajočo nacionalne okvirje. V prvem prostoru bodo svetleče mize, na katerih bodo razstavljeni vsi elementi zgodbe o Apoksiomenu, tako da bo prehod v obliki meandra omogočal ustrezen pogled na vsak eksponat. V amfiteatru si bo vsak obiskovalec lahko ogledal film, posvečen temu grškemu kipu. Potem bo pet obiskovalcev vstopilo v naslednji prostor, v katerem bodo lahko s periskopom preučili skulpturo. Obiskovalci bodo zatem nadaljevali pot s pomočjo posebne klančine, ki bo vodila do kipa samega. Apoksiomen bo v izjemnem prostoru, obdan z belimi kristalnimi stenami in dodatno osvetljen z več usmerjenimi reflektorji. Obisk se bo končal na strehi Palače Kvarner, s katere se bo odpiral prečudovit razgled na Mali Lošinj.
Načrti za gradnjo Muzeja Apoksiomena predvidevajo investicijo 18 milijonov kun (približno 2.380.000 evrov). Izvajati so se začeli konec prve polovice leta 2010. Do konca leta 2009 je bilo že plačanih 500.000 kun (približno 66.225 evrov) za projektno dokumentacijo. Prispelo je tudi 700 tisoč kun (približno 92.715 evrov) kot donacija Beneške pokrajine (Regie Veneto) za Muzej Apoksiomena. Mesto Mali Lošinj namerava dodati še 2 milijona kun (približno 264.900 evrov) poleg sredstev, ki so predvidena iz državnih institucij ter mednarodnih skladov.
Februarja 2012 sta župan Gari Cappelli kot naročnik investicijskih del Mesta Mali Lošinj in izdelovalec del, križevačko podjetje »Radnik«, v Malem Lošinju podpisala pogodbo o prenovi Palače Kvarner. Prenova, začeta konec februarja 2012, bo predvidoma trajala do poletja 2013.
Prihod Apoksiomena na otok ima neizmeren pomen. Z njim naj bi se spremenila celotna kulturno-gospodarska podoba otoka. Pričakujejo turiste iz različnih delov sveta v vseh obdobjih leta.
Preplet muzejske vsebine in javne koristi omogoča dnevno in nočno uporabo Palače Kvarner kot centralne ustvarjalke kulture, umetnosti in javnih dogodkov v Malem Lošinju. S tem bi se ta »odiseja zaključila«. Pričakovanja so velika, ostaja »samo« realizacija oziroma upanje, da se bo načrtovano tudi uresničilo.

Slikovno gradivo
1. Lošinjski Apoksiomen v ljubljanskem Mestnem muzeju (Muzej in galerije mesta Ljubljane, foto Matevž Paternoster).
2. Osnutek Palače Kvarner v Malem Lošinju kot Muzeja Apoksiomena (vir Nela VALERJEV OGURLIĆ, U trenutku kad je izrada projekta za muzej Apoksiomena u Malom Lošinju u završnoj fazi dovodi se pitanje – lokacija muzeja. Konzervatori bi preispitali lokaciju za muzej Apoksiomena, Novi list, 19. 3. 2010, p. 50).
3. Palača Kvarner, Muzej Apoksiomena (vir Ira CUPAĆ MARKOVIĆ, Izgradnja muzeja za smještaj dragocjene statue još nije započela. Apoksiomen kasni u Palaču Kvarner, Novi list, 22. 9. 2009, p. 20).
4. Maketa bodočega Muzeja lošinjskega Apoksiomena in Palača Kvarner (desno zgoraj) (vir Patricia KIŠ, Proslavljeni Saša Randić i Idis Turato autori Muzeja. Apoksiomen, Jutarnji list, 19. 1. 2009, pp. 30–31).
5. Pomanjšani model Muzeja Apoksiomena (vir Ira CUPAĆ MARKOVIĆ, Atlet. Čudo u Firenci, Novi list, 10. 4. 2009, pp. 32–33).
6. Kapsula v katero bo kip postavljen (vir kot pri sl. 5).