S svojo diplomsko nalogo sem želela predstaviti grad Grad, njegovo stavbno zgodovino, najdbe arheoloških izkopavanj in raziskovanj ter konservatorske posege, ki jih (s prekinitvami) izvajajo že od osemdesetih let 20. stoletja. Namen naloge je bil predvsem opozoriti na izvedbo in nedokončanje konservatorskih del, saj je grad kljub svojemu slovesu kot eden največjih gradov v Sloveniji in neprestanim obnovitvenim posegom še vedno na meji porušitve.
V uvodnih poglavjih sem se osredotočila na stavbni razvoj, ki je tesno povezan z zgodovino same pokrajine, kajti začetek gradnje sega v 11. stoletje, ko je nastal obrambni stolp za potrebe obrambe ozemlja, in z lastniki posesti, ki so grad iz prvotnega stolpa razširili na sedanjo velikost. Ker je imel grad dolga stoletja obrambno vlogo, je bila takšna tudi njegova podoba (mogočno obzidje s stolpi), ko pa je minila še zadnja nevarnost, so ga postopoma začeli preurejati v rezidenco. V prenovo so vključili vse obrambno zidovje in stolpe, najstarejši del gradu, ki je stal na sedanjem zgornjem dvorišču, pa so pozneje porušili. Grad je postal mogočna baročna rezidenca, ki so jo na dvoriščni strani poenotili z arkadnimi hodniki v vseh nadstropjih. V 19. stoletju so prizidali še zimski vrt in izoblikovali dvorišče. V bolj ali manj nespremenjeni podobi se je grad ohranil do prvih konservatorskih posegov.
Drugi del naloge je posvečen teoriji konservatorstva, konservatorskim posegom na gradu in zaradi le-teh današnji podobi gradu. Posegi se na gradu izvajajo od leta 1984. V tem času so v celoti prenovili jugovzhodni trakt, statično sanirali jugozahodni in zahodni trakt, severni pa še čaka na obnovo. Slednji je sanacije nujno potreben, saj je zaradi izredno slabih temeljev na meji porušitve. Zaradi prav tako slabih temeljev so morali porušiti del zahodnega trakta, pri čemer so bili odkriti ostanki poznogotskega portala. Odločili so se za njihovo prezentacijo, vendar so trakt kljub temu rekonstruirali, tako da je portal znotraj trakta. Počasi se izvajajo tudi analize in raziskave, kajti v gradu je kljub pogostim prezidavam še vedno veliko ostankov, ki pa po večini niso raziskani in so tako rekoč prepuščeni propadu. Arheološke raziskave, ki so jih opravili na zgornjem dvorišču, so pokazale, da so domneve o lokaciji prvotnega gradu pravilne, hkrati pa so tudi osvetlile obseg donžona in začetek širjenja gradu. V teh poglavjih sta predstavljena tudi konservatorski program iz leta 2009, po katerem se sedaj izvajajo dela, ter podrobnejši opis današnjega stanja gradu. V zaključku tega sklopa je podana analiza zunanjih fasad, ki sem jo naredila izključno na podlagi fotografij in dostopnih podatkov, kajti raziskave grajskih fasad v okviru konservatorskih del še niso bile narejene. V dostopnih arhivskih virih ni podatkov, da bi katera koli izmed fasad, razen dela jugozahodnega trakta s kapelo, bila obnovljena. Najverjetneje so na jugozahodnem, zahodnem in severnem traktu s palacijem še ohranjeni ostanki prvotnih ometov, na jugovzhodnem traktu pa so sledi finega baročnega ometa. Ker se tega ne da razbrati brez raziskav, so te potrebne, saj bi le z njimi lahko ugotovili, če je morda katera izmed družin fasade vseeno obnovila, in bi jih temu primerno lahko predstavili, konservirali ter obnovili.
Nazadnje sem opozorila še na nekatere probleme, ki sem jih opazila med pregledom dokumentacije in samega gradu. Izvirajo predvsem iz nezadostnega poznavanja stavbne zgodovine in nedokončanih analiz, katerih posledica so nepravilno izvedeni obnovitveni posegi. Izjemne najdbe, kot so poznogotski portal in arheološki ostanki prvotnega gradu, niso prezentirane niti pravilno zavarovane pred poškodbami in sedaj so tudi te na poti propada, namesto da bi se s temi edinstvenimi ostanki ravnalo, kot si zaslužijo. Na splošno se konservatorska dela izvajajo prepočasi, saj hkrati s še neobnovljenimi propadajo tudi tisti deli, ki so bili obnovljeni v devetdesetih letih.
Grad Grad je eden največjih gradov na Slovenskem, pomemben zaradi svoje lege in vloge v zgodovini, stavbnega razvoja ter arheoloških najdb. Nujno je potreben dokončne prenove, saj nezadržno propada. S svojo lokacijo in prostori odpira možnosti za mnoge različne dejavnosti, ki bi ga oživile, saj se lahko le na takšen način prepreči, da bi šel v pozabo in se spremenil v prah.