Gašper Cerkovnik

Nekaj opažanj o treh baročnih bitkah v slikarski zbirki Narodnega muzeja Slovenije

V slikarski zbirki Narodnega muzeja Slovenije hranijo tri baročne slike z upodobitvijo bitk med evropskimi in orientalskimi konjeniki. Kot si sledijo v katalogu, so to slike z naslovi in datacijami: »Bitka« iz 18. stoletja (inv. št. N 5844), »Bitka« s konca 17. stoletja ali začetka 18. stoletja (inv. št. N 13324) in »Bitka med turško in krščansko vojsko« prav tako s konca 17. ali začetka 18. stoletja (inv. št. N 13325) (sl. 1–3) (1). Prva »Bitka« je izvedena v tehniki olja na papir, verjetno naknadno pa je bila prilepljena na platno in okvirjena. Slika je utrpela poškodbe, saj je na več mestih raztrgana, njena površina je močno zaprašena in poškropljena z belo barvo – verjetno posledica nepazljivega beljenja stene, na kateri je nekdaj visela. Stanje druge »Bitke« je na prvi pogled boljše, vendar je bila slika verjetno kmalu po drugi svetovni vojni restavrirana, prelepljena na novo platno in okvirjena v preprost lesen okvir. Najbolje je ohranjena tretja slika, ki danes krasi muzejsko zbirko v gradu Turjak (2).

Razen osnovne datacije in vsebinske opredelitve slike do sedaj še niso bile deležne večje pozornosti, nejasna pa je tudi njihova provenienca (3). Ne glede na to pa vsaka slika predstavlja svojevrsten izziv glede vsebine, avtorstva in časa nastanka ter tako pomembno dopolnjuje vedenje o naši preteklosti.

Prva »Bitka« prikazuje zmagoslavno krščansko vojsko – to dokazuje njena bela zastava z rumenkastim križem – v naskoku na orientalske vojščake, ki bežijo v vse smeri, kar je vpisovalca v staro inventarno knjigo privedlo do domneve, da gre za upodobitev bitke pri Sisku (sl. 1) (4). Vendar tako interpretacijo zavrača nenavadna upodobitev osrednjega konjenika na belem konju, ki ga sij in oblak pod konjem označujeta za svetnika. Glede na opravo bradatega konjenika s klobukom in jakobovo školjko na plašču ne more biti dvoma, da gre za sv. Jakoba Starejšega. Kakovostna slika tako prikazuje tudi v srednji Evropi dokaj pogost ikonografski motiv legendarne »Bitke pri Claviju«, v kateri je asturskemu kralju Ramirezu I. v bitki z Mavri pomagal španski nacionalni svetnik (5). Bitka naj bi se odvijala sredi 9. stoletja, tako da je ljubljanska upodobitev s španskimi vojaki v sodobni vojaški opremi anahronistična. Glede na slogovne značilnosti in primerjavo z drugima dvema slikama bi tudi ta lahko nastala že ob koncu 17. stoletja.

Glede identifikacije bojujočih se strani je veliko bolj, kot to namiguje današnji naslov, jasna tudi druga »Bitka«, ki je delo manj spretnega slikarja. Prizor je omejen na manjši detajl večje konjeniške bitke, saj ozadje skoraj v celoti prekriva siv dim topništva (sl. 2). Evropski vojščaki so zopet oblečeni v sočasno bojno opremo, orientalski pa v pisana eksotična oblačila. Slika se osredotoča na zelo dinamičen dogodek, ko orientalski konjenik obglavi enega od evropskih oficirjev in z njegovo glavo beži na našo levo, drugi evropski oficirji pa mu to poskušajo preprečiti. Medtem ko je na prvi sliki bolj jasno versko označena evropska vojska, je tu ravno nasprotno. Evropski vojščaki so brez prepoznavnih simbolov, orientalska vojska pa je označena s polmeseci na zastavi in zastavnih drogovih. Polmesec je bil heraldični simbol Otomanskega imperija, vendar je lahko predstavljal tudi islamske vojščake na splošno, kar kaže freska z bitko pri Claviju Pellegrina Aretusija v kapeli Serra v rimski cerkvi San Giacomo degli Spagnoli, nastala okrog leta 1520. Kljub temu se glede na čas nastanka in kraj v srednji Evropi zdi bolj verjetno, da gre za prikaz bitke z Otomanskim imperijem.

Prejšnja primera tako opozarjata na previdnost pri vsebinski opredelitvi baročnih bojnih prizorov, saj so bili sočasni mojstri praviloma dokaj površni pri upodabljanju bojne opreme in insignij. S tega gledišča je dokaj neopredeljiva tretja slika, saj nobena od vojsk ni jasno označena kot krščanska oziroma kot mavrska ali otomanska (sl. 3). Vojaška oprema je sicer zopet moderna, arhitektura v ozadju pa je tako slogovno nedoločna, da bi jo lahko postavili tudi v srednji vek. Glede na avtorstvo slike ta nedoločenost verjetno ni naključna, saj gre za delo veronskega slikarja Antonia Calze (1653–1725). Calza je bil eden znamenitejših slikarjev bitk v njegovem času, velika količina podobnih slik brez specifične ikonografije, ki se še danes pogosto pojavljajo na avkcijah, pa kaže na to, da jih je verjetno delal brez specifičnega naročila in posledično brez specifične vsebine (6).

Da gre v primeru slike iz zbirke Narodnega muzeja za sliko Antonia Calze, poleg visoke kakovosti dokazuje primerjava s sliko v Narodni galeriji »Bitka s Turki pred obzidanim mestom« (inv. št. ZD S 1993001), ki je bila glede na podobne mere in poreklo nekdaj mogoče celo pendant naši sliki, na kar je opozorila že Anica Cevc, vendar so to kasnejši pisci spregledali (sl. 4). Cevčeva je sicer sliko pripisala Matteu Stomu (Stonnu), kar pa je na podlagi primerjav s slikami v veronskem Museu di Castelvecchio popravil Federico Zeri (7). Zelo verjeten se zdi tudi Zerijev predlog, da je slika nastala v obdobju med letoma 1712 in 1716, ko je Calza delal na dvoru princa Evgena Savojskega na Dunaju. V to obdobje bi tako sodila tudi slika iz Narodnega muzeja, obe sliki pa bi morali nositi bolj zadržan naslov brez omembe Turkov, saj bi sodobni gledalec v njiju glede na svoje poreklo verjetno lahko prepoznal kateri koli prizor iz bogate zgodovine konfliktov z »neevropskimi« narodi.

Pomembno vprašanje pa odpira tudi avtorstvo prvih dveh slik. O istem avtorju glede na kakovostne in slogovne razlike najbrž ne moremo govoriti, glede na čas nastanka in verjetno provenienco iz enega od številnih oplenjenih slovenskih gradov pa je možno, da je ena od slik delo novomeškega slikarja Janeza Kocha (ok. 1650–1715). Koch, ki je danes znan predvsem kot ilustrator več Valvasorjevih knjižnih podvigov, je za časa življenja na Kranjskem slovel kot slikar nabožnih podob in slik bitk, nobena od njegovih slik, ki se omenjajo po samostanih in gradovih, pa se žal ni ohranila oziroma ni znana (8). Glede na znane Kochove kompozicije bitk v Slavi vojvodine Kranjske (1689) bi Koch lahko bil avtor katere koli od obeh slik, natančnejši odgovor pa bo morda omogočila šele podrobnejša primerjava z ilustracijami in ohranjenimi Kochovimi risbami.

(1) Jasna HORVAT, Mateja KOS, Zbirka slik Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana 2011, p. 236, cat. 974; p. 237, cat. 977, 978.

(2) Za podatke o ohranjenosti in ogled prvih dveh slik v depoju Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi se najlepše zahvaljujem gospe doc. dr. Mateji Kos, za nasvete glede vojaške zgodovine in opreme pa gospodu dr. Tomažu Lazarju.

(3) Prva slika je glede na katalog mogoče v zbirko prišla še pred drugo svetovno vojno, drugi dve pa iz Federalnega zbirnega centra, glej cit. n. 1. Sliki na platnu sta bili sicer vključeni v veliko razstavo o 17. stoletju na Slovenskem: Theatrum vitae et mortis humanae. Prizorišče človeškega življenja in smrti. Podobe iz 17. stoletja na Slovenskem. Katalog (edd. Maja Lozar Štamcar, Maja Žvanut), Ljubljana 2002, p. 126, cat. 216; p. 136, cat. 234 (Jasna Horvat).

(4) HORVAT, KOS 2011, cit. n. 1, p. 236, cat. 974.

(5) Za splošno ikonografijo glej: Sabine KIMPEL, Jacobus der Ältere, Lexikon der christlichen Ikonographie. Ikonographie der Heiligen, 7, Rom, Freiburg, Basel, Wien 1994, coll. 23–39, za sv. Jakoba kot »Matamorosa« posebno coll. 34–36; za baročne upodobitve glej: Andor PIGLER, Barockthemen. Eine Auswahl von Verzeichnissen zur Ikonographie des 17. und 18. Jahrhunderts, I., Budapest 1974, pp. 438–439.

(6) Susanne Christine MARTIN, Calza, Antonio, Allgemeines Künstlerlexikon, 15, München, Leipzig 1997, p. 636.

(7) Slika v Narodnem muzeju Slovenije je velika 87 x 124 cm, v Narodni galeriji 93 x 122,5 cm; Anica CEVC, Stari tuji slikarji XV.–XIX. stoletja. I. Ljubljana, Ljubljana 1960, p. 24, cat. 33; Federico ZERI, Tuji slikarji od 14. do 20. stoletja, Ljubljana 1983, pp. 39–40, cat. 36; Federico ZERI, Ksenija ROZMAN, Evropski slikarji. Katalog stalne zbirke, Ljubljana 1997, p. 69, cat. 38.

(8) Za pregled raziskav in problematiko Kochovega slikarskega opusa glej: Blaženka FIRST, Ein flämisches Vorbild für das spätmanieristische Ölgemälde Ekstase des hl. Franz von Assisi: Versuch einer Zuschreibung an den Maler Janez Koch = Flamsko izhodišče za poznomanieristično sliko Sv. Frančišek v ekstazi: poskus atribucije slikarju Janezu Kochu, Acta historiae artis Slovenica, 11, 2006, pp. 133–161.

Slike:

1. Bitka pri Claviju; konec 17.–18. stol.; olje na papirju; 62 x 93 cm; Narodni muzej Slovenije, inv. št. N 5844 (foto Tomaž Lauko).

2. Bitka s Turki; konec 17.–zač. 18. stol.; olje na platnu; 74 x 123 cm; Narodni muzej Slovenije, inv. št. N 13324 (foto Tomaž Lauko).

3. Antonio Calza, Bitka pred obzidjem z dvema utrjenima mestoma; konec 17.–zač. 18. stol.; olje na platnu; 87 x 124 cm; Narodni muzej Slovenije, inv. št. N 13325 (foto Tomaž Lauko).

4. Antonio Calza, Bitka pred obzidjem; konec 17.–zač. 18. stol.; olje na platnu; 93 x 122,5 cm; Narodna galerija, inv. št. NG ZD S 1993001 ; © Narodna galerija, Ljubljana, 2013.