A+ | A | A-

Študentske strani

Nataša KAVČIČ

Kadelne in slikarske prvine na listinskem gradivu 1351−1500 iz Arhiva Republike Slovenije. Povzetek doktorske disertacije

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino

Mentorica: red. prof. ddr. Nataša Golob; 198 strani s slikovnim gradivom

Doktorska disertacija se posveča vprašanju pojava, razvoja in formalnih danosti t. i. kadelnih inicial ter drugega kaligrafskega in slikarskega okrasa na listinskem gradivu v letih 1351–1500 iz Arhiva Republike Slovenije (2642 obravnavanih arhivskih enot). Razdeljena je na tri vsebinske sklope. Poglavja prvega so namenjena zlasti teoretičnim osnovam in opredelitvam strokovnega izrazja (srednjeveška listina, iluminirana oziroma okrašena listina, pisar/notar, pisarna/notariat itd.), posebna pozornost pa je posvečena vprašanju avtorja listinskega okrasa ter kraja in časa njegovega nastanka. Drugi vsebinski sklop vključuje definicije, natančno evidenco in umetnostnozgodovinsko vrednotenje likovnih prvin v raziskovanem listinskem fondu ter opis razvoja okrasnih elementov po vnaprej definiranih skupinah listin: listine izstaviteljev z današnjega slovenskega ozemlja (grofje Celjski in Goriški), listine nemške cesarske pisarne (Karel IV. Luksemburški in Sigismund Luksemburški ter Friderik III. Habsburški in Maksimilijan I. Habsburški) ter listine cerkvenih izstaviteljev (papeži in oglejski patriarhi). Zadnji vsebinski sklop disertacije je posvečen vrednotenju pridobljenih rezultatov raziskave.

Analiza okrasnih elementov v izbranem listinskem fondu je pokazala, da so se likovne prvine stalno spreminjale, spremembe pa so bile časovno pogojene in ob tem v veliki meri odvisne od osebnega vpliva izstavitelja, preferenc pisarja in prejemnikovih želja. Natančna in celostna analiza vseh vidikov listinskega okrasa ter njegove fizične strukture pa je poleg tega dodatno osvetlila delovne procese v srednjeveški pisarni in srednjeveški iluminatorski delavnici. Raziskava je vključevala tudi iskanje vzporednic v sočasnem listinskem in rokopisnem gradivu iz Slovenije in drugih srednjeevropskih krajev (predvsem z Dunaja in iz Prage), ki je nastalo v dvorskih pisarnah, mestnih notariatih ali samostanskem okolju. Pri tem je bila posebna pozornost namenjena velikemu pomenu, ki ga ima obravnava listinskega okrasa za raziskovanje rokopisnega slikarstva. V disertaciji je bil listinski okras ovrednoten še v povezavi s političnimi stremljenji izstavitelja in prejemnika dokumenta. Pokazalo se je, da so okrasne prvine v listinah pomemben kazalnik njihovega družbenopolitičnega statusa, s tem pa pomemben člen v javnem komuniciranju in jasen izraz dvorske pisne kulture. Ugotovitve doktorske disertacije ustvarjajo temelje za poglobitev dosedanjega razumevanja srednjeveške listine, ki jo klasična diplomatika definira zgolj kot zapis o preteklem dogodku pravne narave.

Martina MALEŠIČ

Pomen skandinavskih vplivov za slovensko stanovanjsko kulturo. Povzetek doktorske disertacije

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino

Mentor: izr. prof. dr. Matej Klemenčič; somentorica: izr. prof. dr. Petra Čeferin; 179 strani s 74 stranmi slikovnega gradiva

Čas po koncu 2. svetovne vojne so zaradi razdejanja, ki ga je ta pustila za seboj, tako kot v ostalih jugoslovanskih republikah in drugod po svetu tudi v Sloveniji zaznamovale pospešena vsesplošna obnova in z njo povezane velike družbenopolitične ter gospodarske spremembe. Arhitektura je v takšnih okoliščinah igrala pomembno vlogo, saj je iskala učinkovite, ekonomsko primerne in ideološko ustrezne rešitve za obnovo porušenih mest in naselij, gradnjo industrijskih objektov, načrtovanje novih mest in reševanje problema pomanjkanja stanovanj. Arhitekturno dejavnost povojnega časa je okrepila nova generacija arhitektov, ki jo je sprva gnala povojna obnova, od začetka petdesetih let dalje pa jo je dodatno spodbudilo živahno arhitekturno dogajanje v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike. Slovenski arhitekti so se vzporedno z odpiranjem državnih mej proti Zahodu in izboljševanjem finančnih okoliščin vedno bolj ozirali za svežimi idejami iz tujine, iz Velike Britanije, Italije, Zahodne Nemčije in z Nizozemske ter iz skandinavskih držav. Predvsem vplivi slednjih so glede na pričevanja in strokovno literaturo predstavljali pomemben del slovenske arhitekturne zgodovine. Skandinavske države so slovenske arhitekte navduševale z izredno dobro razvito stanovanjsko politiko in s stanovanjskim standardom, ki ga je dosegla, zato so se vplivi zgoščevali predvsem na področju stanovanjske gradnje, notranje opreme, stanovanjskih raziskav in stanovanjske vzgoje, torej na krovnem področju stanovanjske kulture.

Namen doktorske disertacije je odgovoriti na vprašanja, zakaj in v kakšnih okoliščinah je prišlo do teh vplivov ter kakšen je bil njihov pomen za razvoj slovenske povojne stanovanjske kulture. Doktorska naloga je sestavljena iz treh delov. Prvi del predstavi širši kontekst prevzemanja skandinavskih zgledov. S tem vzpostavlja polje za primerjalno analizo družbenopolitičnih okoliščin ter razvoja stanovanjske gradnje v skandinavskih državah in v Jugoslaviji v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja. Poleg tega predstavi tudi, kako se je vzpostavil skandinavski model stanovanjskega standarda in kako je odmeval v mednarodnem prostoru. V orisu jugoslovanske situacije se pridružita še vprašanje skandinavskega vpliva na druge jugoslovanske narode ter posledično analiza percepcije in reprezentacije slovenske arhitekture znotraj jugoslovanskega konteksta.

Drugi del disertacije predstavi zgodovino in okoliščine slovenskih povezav s Skandinavijo. V nadaljevanju se osredotoči na slovenske arhitekte, ki so v petdesetih in šestdesetih letih množično odhajali na študijsko prakso, delo ali zgolj potovanje predvsem na Švedsko, pa tudi na Finsko, Dansko in Norveško. Poleg tega so o Skandinaviji brali v strokovnih publikacijah, v arhitekturnih revijah, si njeno arhitekturo ogledovali na razstavah, s Skandinavci pa so se srečevali tudi osebno, v obliki meddržavnih sodelovanj, skupnih posvetovanj in medsebojnih obiskov. Sledi pregled in analiza prisotnosti skandinavske tematike v sočasni arhitekturni publicistiki.

Tretji del naloge obsega seznam področij, v povezavi s katerimi slovenska strokovna literatura najpogosteje navaja skandinavske vplive. V podpoglavjih, kot so urbanizem, nove oblike stanovanjskih tipov in notranja oprema doma, so zbrani ključni primeri, ob katerih so bili vplivi najpogosteje opaženi. Pri vsakem primeru so opisani vzorec oziroma vpliv, njegova interpretacija v slovenskem prostoru in njeno mesto v razvoju slovenske stanovanjske kulture.

Ines UNETIČ

Vrtna umetnost na Kranjskem v 18. in 19. stoletju. Povzetek doktorske disertacije

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino

Mentorica: izr. prof. dr. Metoda Kemperl; 469 strani s slikovnim gradivom

Z vključevanjem širšega konteksta vrtne umetnosti in z raziskovanjem njenih objektov sem v doktorski nalo­gi skušala predstaviti, kakšno je bilo stanje v oblikovanju zelenih površin (ki so bile namenjene okrasu, ugodju in reprezentanci) na Kranjskem v 18. in 19. stoletju.

V uvodnem delu naloge sem najprej predstavila terminologijo oziroma posamezne izraze, kot so vrtna umetnost, oblikovane zelene površine, vrt, park in drugi, nato sem opredelila stanje raziskav, postavila hipoteze in predstavila metodologijo. Arhivski viri, sočasna in sodobna literatura so mi bili za osnovo pri preučevanju vrtne umetnosti na Kranjskem, zato sem v zadnjem delu tega poglavja pred­stavila preučevano arhivsko in slikovno gradivo. V nadaljevanju besedila sem orisala družbene razmere v Evropi in na Kranjskem v obravnavanem časovnem obdobju ter umetnostne tokove na področju obli­kovanja zelenih površin od renesanse do 19. stoletja.

Na vrtno umetnost na Kranjskem v 18. in 19. stoletju je vplivalo več dejavnikov, med kateri­mi sem posebej poudarila vlogo naročnika, vrtnoarhitekturne traktate, »vrtno« literaturo ter vrtnega arhitekta oziroma vrtnarja, zanimal pa me je tudi odnos vrtnih zasnov do naravnih, geomorfoloških in urbanih danosti. Med naročniki sem posebej izpostavila nekatere plemiče (Ernesta Amadeja grofa Attemsa, Leopolda Karla grofa Lamberga, Franca Henrika barona Raigersfelda, barona Žiga in Karla Zoisa, Jožefa barona Erberga in Riharda Ursinija grofa Blagaja) ter okvirno opredelila vlogo meščanstva v vrtni umetnosti na Kranjskem. Med literaturo z »vrtno« vsebino sem predstavila nekatere rokopise kranjskih plemičev in »vrtno« literaturo, ki bi jo našli v kranjskih plemiških knjižnicah. Ukvarjala sem se tudi z dejavnostjo in izobrazbo vrtnarja v srednjeevropskem prostoru ter na Kranjskem, pa tudi z rastlinami, ki so rasle v kranjskih vrtovih in so jih iz tujine naročali večinoma plemiči ter izobraženci, zanje pa so skrbeli vrtnarji.

Glede na pridobljene podatke sem nato iskala vplive iz evropskega prostora in razčlenjevala slogovni razvoj na Kranjskem v 18. in 19. stoletju. V tem poglavju sem preučevane oblikovane zelene površine predstavila glede na čas (najprej so predstavljene zasnove iz 18. stoletja, nato iz poznega 18. in iz 19. stoletja) oziroma glede na slog in posamezne elemente vrtnih zasnov (baročne in krajinske vrtne zasnove, kiparski okras, štafaže itn.). Zanimalo me je tudi, v kolikšni meri se je v 19. stoletju na Kranjskem obdržal baročni slog oziroma v kolikšni meri ga je izpodrinil novi, krajinski slog (analiza je narejena na podlagi preučevanih oblikovanih zelenih površin, ki so predstavljene v katalogu). Poleg omenjene analize sem v tem poglavju podala tudi delitev krajinskega sloga in primere kranjskih obli­kovanih vrtov razvrstila v novoopredeljene kategorije.

Ugotovitve in rezultate raziskave sem predstavila v Sklepu, ki mu sledi Katalog s šestdesetimi kataložnimi enotami, pri čemer vsako enoto sestavljajo osnovni podatki o oblikovani zeleni površini oziroma o objektu, ob katerem je ta urejena (ime, katastrska občina in oris lastništva), opis površine v poznem 17., 18. in 19. stoletju, kratka oznaka današnjega stanja ter seznam literature, ki obravnava preučevani objekt.

Poglavji Slovar uporabljenih pojmov in Transkripcija arhivskih virov predstavljata dopolnilo k besedilu naloge; tu so natančneje predstavljeni nekateri izrazi, ki jih v besedilu nisem posebej raz­členjevala, in tudi dva prepisana arhivska dokumenta, na katera se večkrat navezujem v besedilu naloge. Nalogo sklene zadnje poglavje s seznamom pregledanega arhivskega gradiva in uporabljene literature.

Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam