A+ | A | A-

Jakob GINDICIOSI

Spremembe vzhodnojadranskih komun v zgodnjem novem veku: primer Zadra

(Mijene istočnojadranskih komuna u ranom novom vijeku: primjer Zadra)

Poročilo s poletne šole

 Bilten32-35Gindiciosi01Bilten32-35Gindiciosi02Bilten32-35Gindiciosi03

V Zadru je od 28. septembra do 2. oktobra potekala poletna šola, ki jo je organiziral Oddelek za umetnostno zgodovino tamkajšnje univerze v sodelovanju z oddelkoma za umetnostno zgodovino filozofskih fakultet v Ljubljani in Zagrebu. Poletno šolo so vodili mentorji, ki delujejo v okviru treh zgoraj naštetih univerz: doc. dr. Laris Borić (Univerza v Zadru), doc. dr. Renata Novak Klemenčič (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Dubravka Botica (Univerza v Zagrebu) in dr. Ivana Tomas, višja asistentka (Univerza v Zagrebu). Pri poletni šoli so sodelovali študentje dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov umetnostne zgodovine, ki prav tako prihajajo z univerz v Zadru, Ljubljani in Zagrebu. Njihova naloga sta bila delo v mešanih skupinah in medsebojno sodelovanje pri raziskovanju izbranih profanih arhitekturnih spomenikov Zadra, ki so nastali ali pa doživeli pomembne prezidave v zgodnjem novem veku. Pri raziskovanju je sodelovalo od pet do sedem študentov z vsake univerze. Poleg skupinskega raziskovalnega dela so si študentje v spremstvu mentorjev ogledali pomembne umetnostne spomenike v Zadru in Pagu ter poslušali različna predavanja mentorjev poletne šole in njihovih strokovnih kolegov o izbranih temah.

V ponedeljek, 28. septembra, smo si ogledali pomembne zadrske spomenike. Vodil nas je doc. dr. Laris Borić. Ogled se je pričel ob deseti uri dopoldne na prostoru nekdanjega rimskega foruma, od koder nas je pot vodila mimo cerkve sv. Donata, frančiškanskega samostana in tamkajšnjega muzeja, stolnice sv. Stošije, samostana sv. Krševana, zadrskega mestnega muzeja, kapele sv. Roka in nedokončane cerkve sv. Šimuna, hiš zadrskih družin Ghirardini, Petrizio, Nassis, Grisogono in Kapetanove hiše ter nas na koncu pripeljala do Trga pet bunara, ob katerem je lep park – Perivoj kraljice Madijevke, s katerim smo ogled zaključili. Po kosilu je sledilo prvo predavanje z naslovom Osvrt na organizaciju i metodološka pitanja studentskog terenskog rada na primjeru istraživanja dvorca Brezovica, ki ga je imela prof. dr. Dubravka Botica (Univerza v Zagrebu). Po predavanju so mentorji študente prvič seznanili z njihovimi nalogami in jih razdelili v mešane skupine. Poleg tega so vsaki skupini predstavili za delo potrebno literaturo.

Torek je minil v znamenju predavanj, ki so se zvrstila med deseto uro dopoldne in pol deseto uro zvečer. Prvo predavanje z naslovom Zadarsko društvo od 14. do 16. stoljeća je imel doc. dr. Serđo Dokoza (Univerza v Zadru), nadaljevali pa so prof. dr. Emil Hilje (Univerza v Zadru) s predavanjem Arhitektonska i likovna kultura kasnosrednjovjekovnog Zadra, doc. dr. Laris Borić (Univerza v Zadru) s predavanjem Arhitektonska i likovna kultura renesansnog Zadra in prof. dr. Divna Mrdeža Antonina (Univerza v Zadru) s predavanjem Književnost u Zadru od 15. do 17. stoljeća.

V sredo smo študentje, razdeljeni v skupine, začeli raziskovalno delo, ki se je odvijalo na terenu in v predavalnici Oddelka za umetnostno zgodovino v stavbi zadrske univerze. Skupina, ki se je ukvarjala s hišo Grisogono, je imela čast, da ji je prof. dr. Pavuša Vežić (Univerza v Zadru), dolgoletni konservator v Zadru, na terenu osebno predstavil ta arhitekturni spomenik in še hišo Nassis, s katero se je prav tako ukvarjala ena od skupin. Proti večeru smo poslušali predavanje dr. Antonije Mlikota, višje asistentke (Univerza v Zadru), z naslovom Utjecaj graditeljskog naslijeđa na sliku suvremenog grada in predavanje doc. dr. Renate Novak Klemenčič z naslovom Spremembe Pirana in Kopra v zgodnjem novem veku.

Četrtek je bil namenjen celodnevnemu terenskemu in raziskovalnemu delu v zadrskih institucijah, v Znanstveni knjižnici, Univerzitetni knjižnici, Konservatorskem uradu in v Državnem arhivu.

V petek dopoldne so potekale zadnje priprave na zaključek poletne šole, ki so ga zaznamovale predstavitve raziskovalnega dela posameznih skupin. Po kosilu ob tretji uri popoldne je nastopila prva skupina študentov, ki se je ukvarjala s hišo Grisogono. Vsaka skupina je imela za predstavitev na voljo dvajset minut. Druga skupina je predstavila hišo Nassis; tretja skupina hiše Ghirardini, Petrizio, Pasini; četrta skupina hišo Detrico; peta skupina renesančno prezidavo škofovske palače v času škofa Maffea Vallaressa; šesta in zadnja skupina pa je predstavila plodove svojega raziskovalnega dela o hišah Fanfogna, Califfi in Civalelli. Prav vsaka izmed predstavitev je bila deležna lepega aplavza in spodbudnih pohval mentorjev. Po predstavitvah se je končala tudi poletna šola.

V soboto smo se odpravili na neformalen izlet v mesto Pag, kjer smo si v spremstvu mentorjev poletne šole in drugih sodelujočih profesorjev ogledali benediktinski samostan sv. Margarete in samostanski muzej, cerkev Marijinega vnebovzetja, ostaline nekdanjega srednjeveškega mesta Paga s cerkvijo sv. Marije, na koncu pa še paški solinarski muzej. Po kosilu smo se poslovili od svojih hrvaških kolegov in se odpravili proti domu.

Ljubljanskim študentom, ki smo sodelovali v poletni šoli, bo izobraževanje v Zadru ostalo v spominu kot prijetna in koristna izkušnja, s katero smo pridobili veliko novega znanja o novoveških premenah, do katerih je prišlo v družbi tega mesta, in o tem, kako so se te premene odrazile v arhitekturnih strukturah, ki so bile nekoč dom nekaterih najpomembnejših zadrskih družin. Poleg pridobljenega umetnostnozgodovinskega znanja sta bila za nas zelo koristna tudi intenziven stik s hrvaškim jezikom ter možnost sodelovanja z odličnimi hrvaškimi profesorji in njihovimi strokovnimi kolegi, ki so nam pri delu veliko pomagali in so ves čas skrbeli za naše dobro počutje v njihovem domačem mestu.

V naslednjih mesecih bo izšel zbornik poletne šole, v katerem bodo objavljena besedila o posameznih zadrskih arhitekturah, ki so jih pri svojem raziskovalnem delu obravnavali sodelujoči študentje.

 

Slike:

1. Ogled Perivoja kraljice Madijevke (foto Matej Klemenčič).

2. Raziskovalno delo študentov v predavalnici Oddelka za umetnostno zgodovino na Univerzi v Zadru (foto Matej Klemenčič).

3. Skupinska fotografija ob koncu poletne šole (foto Matej Klemenčič).

Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam