Damon Rich je arhitekt, oblikovalec in umetnik, trenutno zaposlen kot urbanist in načrtovalec rečnega nabrežja mesta Newark (New Jersey v Združenih državah Amerike). Poučeval je oblikovanje, arhitekturo in planiranje na Pratt Institute, Parsons the New School for Design, Cooper Union ter v srednjih šolah in muzejih po celem mestu New York. Objavil je prispevke v revijah, kot so Architecture, the Village Voice, the Nation, and Metropolis, napisal pa je tudi nekaj knjig, ki se ukvarjajo s problematiko urbanističnega planiranja in vplivom kapitala ter družbene (ne)moči. Svoja umetniška dela je med drugim razstavljal v sklopu Beneškega bienala leta 2008, v Storefront for Art and Architecture, v Sculpture Center (New York), v City University of New York Graduate Center, v Mess Hall in v Chicago Architecture Foundation v Chicagu, v Kunsthalle Exnergasse na Dunaju, v Canadian Centre for Architecture (Montréal) ter v Netherlands Architecture Institute (Rotterdam). Leta 1997 je v mestu New York ustanovil neprofitno organizacijo imenovano Center for Urban Pedagogy (CUP), katere namen je s pomočjo oblikovanja in umetnosti povečati udeležbo javnosti v urbanističnem planiranju in oblikovanju sosesk. Leta 2007 je prejel tudi posebno priznanje (t. i. Loeb Fellow) s strani Harvardske visoke šole za oblikovanje za podiplomski študij Okoljske študije. Med njegovimi novejšimi projekti je bila razstava Red Lines Housing Crisis Learning Center v muzeju Queens Museum med 31. majem in 29. septembrom 2009.
Na predavanju v Moderni galeriji je Damon Rich predstavil svoje preteklo in sedanje delo, projekte ter zamisli. V okviru urbanizma je njegovo zanimanje usmerjeno na sociološko plat gradnje mesta. Tako je na samem začetku predavanja opozoril na knjigo iz leta 1973 Cities Destroyed for Cash pisca Briana D. Boyerja, ki je nanj naredila velik vpliv. Že tedaj se je začelo opozarjanje, kako močno lahko družbena (ali bolje finančna in politična) ureditev preoblikuje podobo mesta in pripelje do »socialne« delitve mesta. Rich je ponazoril nastanek takšne parcelacije mesta (na primeru mesta New York) zaradi politike bank, ki so dajale različno rizična posojila za različne predele v mestih. S to problematiko se je Rich ukvarjal v projektu in svoja dognanja tudi vizualno podal na razstavi Red Lines Housing Crisis Learning Center, kjer je bila razstavljena velika panorama mesta New York (jasno berljiva vsem obiskovalcem), fotografije, risbe, umetniške inštalacije ipd. Na panoramski maketi so bile s plastičnimi trikotniki (neonsko rožnate barve) označene točke v mestu, kjer je prišlo do treh ali več zaplenitev in prodaj upnikove nepremičnine. Na stotine teh trikotnikov je posutih na predelih Bedford-Stuyvesant, Crown Heights, East New York in Canarsie v Brooklynu (582 v predelu Brooklyn, 551 v predelu Queens, 140 v predelu Staten Island in 151 v predelu Bronx), drugačna pa je situacija v mestnem predelu Manhattan - tu sta prisotna samo dva trikotnika. Pomembno je dejstvo, da v predelih z zgoščeno količino rožnatih trikotnikov bivajo Afro- in Latinoameričani. Damon Rich je želel s to razstavo na nekoliko drugačen način (drugače, kot je to mogoče preko interneta ali televizije) poučiti odrasle, jim dati fizično izkušnjo in jim omogočiti širše razumevanje lastnega okolja.
Predavatelj je predstavil tudi druge projekte, v njihovo ospredje je postavil predvsem delo z mladimi. Takšni so bili projekti: preživetje v mestu brez urejene družbene sheme v prihodnosti (ob tem ga je zanimalo tudi, kako bi srednješolci uredili novo družbo); projekt Garbagecity, kjer so se mladi ukvarjali s problemom odlagališč, zbiranja, odvažanja smeti ipd; mlade je vključil tudi v oblikovanje rečnega nabrežja v Newarku.
Damon Rich daje velik poudarek na izobraževanju ljudi in možnosti njihovega vključevanja v urbanistično planiranje. To so tudi temeljna vodila Centra za urbanistično pedagogiko (CUP). Preko različnih projektov najde načine, kako ljudem, prebivalcem prostora, ki ga projekt vključuje, predstaviti projektno delo ali vsebine, ki se vanj vključujejo. Tako je s študijo ravnanja z odpadki v mestu New York ustvaril možnost za poučevanje zgodovine, biologije, matematike in urbanističnega planiranja za tamkajšnje prebivalce. S pomočjo vizualnih pripomočkov ustvarja tudi učno bolj privlačno okolje. CUP dokazuje, da je vzajemnostni model poučevanja in raziskovanja produktiven in uspešen.
Damon Rich je predstavil nekoliko drugačno podobo mesta, ki poslušalca − kljub temu, da se predstavljenih finančnih prijemov zaveda − presune in nemara tudi neprijetno zaskeli. Na drugi strani pa odpre mnogo možnosti, kako narediti stroko prijaznejšo ljudem oziroma kako mesto približati njegovim prebivalcem.