Monika PEMIČ

Novoodkriti dokumenti iz 90. let 19. stoletja za mariborski Narodni dom iz arhivov in zbirk v Pragi in Mariboru

Raziskave, 3. 8. 2017

1. Ferdinand Weitzinger, Narodni dom Maribor, zunanjščina, 1899–1903.

»'Narodni dom' smo srečno spravili tudi pod streho - a še le ravnokar pred prazniki,« je konec decembra 1897 sporočil Jernej Glančnik, direktor mariborske Posojilnice in idejni oče Narodnega doma, v pismu prijatelju Pavlu Turnerju.[1] Ker so se mariborski Slovenci zaradi napetih odnosov v mestu odrekli povorkam in tujim gostom in začeli svoj dom uporabljati postopoma, beležimo več »rojstnih dni« te nadvse pomembne inštitucije.[2] Spomenica z imeni najzaslužnejših članov gradbenega odbora ter ravnateljstva in nadzornega odbora Posojilnice, ki je bila vzidana v jabolko kupole, je opremljena z datumom 10. julij 1898.[3] Iz časopisnih oglasov izvemo, da je bilo jeseni leta 1898 poslopje toliko dokončano, da je s 1. oktobrom v njem začela poslovati Posojilnica.[4] 26. februarja naslednjega leta je priredila v Narodnem domu svoje prvo zborovanje.[5] Istega leta se ji je pridružila Čitalnica. Najava prve večerne prireditve na velikem odru je bila zadržana: »Slovanska Čitalnica v Mariboru je sklenila, prirejati na odru ‚Narodnega doma' v Mariboru po možnosti gledališke večere. Prva predstava bo v četrtek, 30. novembra [1899] [...].«[6] To ni bilo otvoritveno slavje, kot ga je bilo občinstvo navajeno iz Ljubljane ali Celja, zato je celjska Domovina le pohvalno zabeležila: »Društveno življenje v Mariboru se je začelo zeló živahno razvijati [...]«.[7] Lokalna časnika Südsteirische Post in Slovenski gospodar sta post festum prinesla poročili o »[o]tvoritveni slavnosti«.[8] V začetku leta 1900 se je neumorni Glančnik lahko že pohvalil: »V našem ‚Narodnem domu' začele so se gledališčne predstave in druge veselice, z vspehom kateri se more zmatrati ugodnim [...]."[9]

Ker se torej približujejo jubileji, želi pričujoči prispevek, ki mu bo sledila podrobna analitična študija, opozoriti na nekaj novo odkritega arhivskega gradiva.[10] Dosedanje zgodovinske in umetnostnozgodovinske raziskave so se v prvi vrsti posvečale opisom zunanjščine, iskanju arhitekturnih vzorov, opisu uporabe in uporabnikov ter seveda narodnemu pomenu, ki so ga imeli Posojilnica, Čitalnica in Narodni dom v Mariboru konec 19. in v začetku 20. stoletja.[11] Novo odkrito arhivsko gradivo pa odpira možnosti natančnejše analize arhitekture in njene umestitve v čas in prostor.

Posojilnico so v Mariboru ustanovili leta 1882 z namenom, da bi tamkajšnjim Slovencem zagotovila čim večjo finančno neodvisnost. Njen ravnatelj Jernej Glančnik je bil, kot poroča njegov nekoliko mlajši sodobnik Karol Verstovšek, glavni pobudnik ideje, da bi zgradili lastno reprezentativno poslopje.[12] V ta namen je Posojilnica leta 1892 kupila vogalno parcelo med tedanjima Badgasse (zdaj Ulico slovenske osamosvojitve) in Nagystraße (današnjo Ulico kneza Koclja). Delo je bilo zaupano češkemu arhitektu Janu Bedřichu Vejrychu (1856–1926), diplomantu Cesarsko-kraljeve češke tehnične visoke šole v Pragi (C. k. Česká vysoká školá technická).[13] Ta institucija, ki je bila ustanovljena leta 1879 kot vzporednica že obstoječi nemški (Deutsches Polytechnisches Landesinstitut des Königreiches Böhmen, leta 1879 preimenovana v: K. K. Deutsche Technische Hochschule), je jasno opredeljevala narodno usmerjenost svojih absolventov. Jan Vejrych se je že kot mlad arhitekt proslavil z vrsto prestižnih stavb od mestnih hiš preko šol, hranilnic in društvenih hiš do poslovno-stanovanjskih zgradb, ki so jih gradili širom češke dežele in v sami prestolnici. Posojilnici je z njim uspelo pridobiti enega izmed najprodornejših in cenjenih arhitektov svojega časa na Češkem, čigar opus naj bi obsegal kar 121 objektov.[14]

2. Ladislav Novák, Ples, 1898

3. Jan Vejrych, Osnutki stenske dekoracije, s. a., Narodni dom v Mariboru

 

V Mariboru je Jan Vejrych projektiral dvotraktno poslopje.[15] Fasada ob Ulici kneza Koclja, za katero so bili posojilnični in društveni prostori, ima 11 osi. Pritličje je rusticirano. V sredini izstopa osrednji rizalit z glavnim vhodom. Ta je poudarjen s portikom, na katerem počiva altana. Rizalit je zaključen z volutastim zatrepom, ki je reliefno ornamentiran in okrašen z balustri. Za njim se iz strehe dviga stolp z odprtim obhodom in zgoraj zašiljeno kupolo, ki je podaljšana z jabolkom. Fasado ob Ulici slovenske osamosvojitve uokvirjata rizalita, ki sta prav tako zaključena s trikotnim čelom. Nad rusticiranim pritličjem se dviguje piano nobile z večjimi ločnimi okni, ki zaznamujejo slavnostno dvorano, sicer pa se rusticirano pritličje in mezanin z glavne fasade nadaljujeta tudi na stranski. Danes belo prepleskani deli pročelij so bili prvotno bogato poslikani z zgrafitno poslikavo in freskami, o čemer pričajo nekatere sočasne fotografije zunanjščine (fig. 1), osnutki personifikacij, objavljeni v češkem časopisu Světozor (fig. 2) ter osnutki dekoracije, ohranjeni v arhivu Narodnega tehničnega muzeja v Pragi (fig. 3).[16] Piano nobile ob Ulici kneza Koclja je bil poslikan z rusticiranimi kvadri. Enako sta bila ornamentirana tudi rizalita trakta ob Ulici slovenske osamosvojitve, medtem ko je bila na steni nad ločnimi okni vegetabilna motivika. Za to poslikavo je prispeval osnutke arhitekt sam (fig. 3). Med okni drugega nadstropja rizalitov so bile upodobljene personifikacije, med drugim »Literature«, »Drame«, »Glasbe« in »Plesa«, delo češkega slikarja Ladislava Nováka (fig. 2).[17] Vejrychova kombinacija zgrafitne poslikave in strešnih čel kaže prvine, značilne za češko neorenesanso – slog, ki so ga češki arhitekti razvili v antagonizmu z nemško neorenesanso v drugi polovici 19. stoletja. Narodni dom v Mariboru predstavlja celo prvi primer tega sloga zunaj dežel češke krone.[18]

Pri oceni stavbe nam bodo v veliko pomoč do sedaj na Slovenskem neznani osnutki in skice, ki jih hrani Arhiv arhitekture in gradbeništva v Muzeju arhitekture in gradbeništva Narodnega tehničnega muzeja v Pragi (Národní technické muzeum – Muzeum architektury a stavitelství, Archiv architektury a stavitelství).[19] Gre za serijo nedatiranih načrtov, kopije izvedbenih načrtov iz leta 1895 ter osnutke detajlov iz let 1898 in 1899. Fond, ki je bil v poplavah leta 2002 močno poškodovan, je bil prvotno datiran v čas med letoma 1891 in 1898.[20] Ker so bili načrti v arhivu pred poškodbo popisani, je zelo verjetno, da vsaj nekateri nedatirani osnutki izvirajo iz tega časa. Da gre pri delu novoodkritega gradiva za prve idejne načrte, priča tudi dejstvo, da nekateri osnutki niso niti podpisani niti datirani. To datacijo podpirajo tako rekonstrukcija poteka pridobitve parcele in prvih odločitev v zvezi z gradnjo kot tudi spominska prispevka o Glančniku in delovanju Posojilnice.[21] Ti dokumenti dopolnjujejo že znani fond v Pokrajinskem arhivu v Mariboru.[22]

Posebno mesto med novimi odkritji zavzemajo do zdaj v strokovni literaturi še neobjavljeni fotografski posnetki notranjščine Narodnega doma, ki so nastali kmalu po letu 1899 in so delo štajerskega fotografa Ferdinanda Weitzingerja, ki je deloval v Mariboru med leti 1878 in 1901.[23] Posnetki predstavljajo redke vpoglede v notranjščino in skupaj z načrti odpirajo nove perspektive za vrednotenje mariborskega Narodnega doma, ki med slovenskimi primeri tovrstnih večfunkcionalnih stavb slogovno najbolj izstopa. Hkrati se bodo nanje lahko oprli konzervatorji pri prihodnjih obnovah stavbe.

Glede na obliko gradbene parcele je arhitekt že od samega začetka predvidel dvokrilno stavbo. Medtem ko je bil trakt ob Ulici slovenske osamosvojitve namenjen restavraciji in prireditveni dvorani, so bili v krilu ob Ulici kneza Koclja predvideni prostori Posojilnice, Čitalnice in stanovanje. V vogalnem delu, iz katerega sta bila dostopna oba trakta, so bili v pritličju razkošna avla, v prvem nadstropju manjša prireditvena dvorana in v drugem nadstropju pogostitveni prostor, t. i. obednica. Dosedanje raziskave so načrte puščale ob strani.[24] Primerjava različnih osnutkov istega dela stavbe je zelo povedna, saj nudi vpogled v motive, ki so arhitekta vodili pri načrtovanju. Te lahko spremljamo tako pri tlorisih vseh etaž kot pri osnutkih obeh pročelij.

4. Jan Vejrych, Tloris kleti in podpritličja, s. a., Narodni dom v Mariboru

5. Jan Vejrych, Tloris kleti in podpritličja (kopija izvedbenega načrta), 10. 4. 1895. Narodni dom v Mariboru

6. Jan Vejrych, Tloris pritličja, var. A, s. a., Narodni dom v Mariboru

7. Jan Vejrych, Tloris pritličja, var. B, s. a., Narodni dom v Mariboru

8. Jan Vejrych, Tloris pritličja (originalni izvedbeni načrt), s. a., Narodni dom v Mariboru

9. Jan Vejrych, Tloris pritličja (kopija izvedbenega načrta), 10. 4. 1895. Narodni dom v Mariboru

 

Osnutek in kopija izvedbenega načrta kletnih prostorov in podpritličja sta ohranjena samo v arhivu Narodnega tehničnega muzeja v Pragi (figg. 4-5). Arhitekt je v kleti predvidel shrambe in stanovanje za hišnika. Izvedbeni načrt kaže, da je bil prvotni osnutek dopolnjen še z ledenico v kletnih prostorih ter s paviljonom in verando, podaljšano v obliki črke L, na vrtu.

Za tloris pritličja je ohranjenih največ različic (figg. 6-9). Medtem ko se zasnova krila desno od vhoda in stopnic, namenjenega prostorom Posojilnice, ni spreminjala, je arhitekt variiral ureditev krila z restavracijo. Preizkušal je variante z enotnim daljšim prostorom, ki mu je na severu dodal stanovanje gostilničarja, oziroma z dvema velikima prostoroma, od katerih je bil eden dostopen vsem obiskovalcem restavracije, drugi pa kot posebna soba rezerviran za posebne goste in priložnosti. V obeh primerih je bila sredi trakta predvidena točilnica z izhodom na vrt. Tudi za ureditev dvoriščnega prostora je bilo narejenih več osnutkov: od pokrite verande ob vzhodni strani parcele do končne rešitve v obliki črke L. Danes odstranjeni paviljon za orkester je bil najprej načrtovan sredi severnega roba parcele, v končni izvedbi pa so ga premaknili na sredino vzhodnega trakta verande nasproti izhoda iz točilnice. Osrednji del dvorišča je bil v vseh različicah namenjen gostinskemu vrtu, gosto zasajenem z drevesi.

10. Jan Vejrych, Tloris prvega nadstropja, var. A, s. a., Narodni dom v Mariboru

11. Jan Vejrych, Tloris prvega nadstropja, var. B, s. a., Narodni dom v Mariboru

12. Jan Vejrych, Tloris prvega nadstropja (kopija izvedbenega načrta), 10. 4. 1895. Narodni dom v Mariboru

13. Jan Vejrych, Tloris drugega nadstropja, s. a., Narodni dom v Mariboru

14. Jan Vejrych, Tloris drugega nadstropja (izvedbeni načrt), 10. 4. 1895. Narodni dom v Mariboru

15. Jan Vejrych, Tloris drugega nadstropja (kopija izvedbenega načrta), 10. 4. 1895. Narodni dom v Mariboru

 

V prvem nadstropju sta bili v krilu ob današnji Ulici slovenske osamosvojitve predvideni mala dvorana, preko katere je komunikacijska pot vodila dalje v veliko dvorano, ki jo je arhitekt poimenoval kar »plesalnica« (figg. 10-12). V drugem traktu so bili prostori nad Posojilnico namenjeni čitalniškemu društvu: izstopali sta dve večji dvorani, ena namenjena igram, druga čitalnici.

V drugem nadstropju je največji del zavzemala galerija velike dvorane, preostali prostor je bil po enem izmed zgodnejših osnutkov predviden za stanovanja (fig. 13). Primerjava z izvedbenim načrtom pokaže, da je bila stanovanjska površina zmanjšana na račun prostora za pogostitve, t.i. »obednice« oz. »Speisesaal« nad malo dvorano (figg. 14–15). Ostalo je le eno prostorno stanovanje s tremi mogočnimi sobami, sobo za hišno pomočnico, kuhinjo in kopalnico.

16. Jan Vejrych, Osnutek pročelja ob Nagyjevi ulici (zdaj Ulica kneza Koclja), var. A, s. a., Narodni dom v Mariboru

17. Jan Vejrych, Osnutek pročelja ob Nagyjevi ulici (zdaj Ulica kneza Koclja), var. B, s. a., Narodni dom v Mariboru

18. Jan Vejrych, Osnutek pročelja ob Nagyjevi ulici (zdaj Ulica kneza Koclja), 11. 5. 1897. Narodni dom v Mariboru

19. Jan Vejrych, Osnutek pročelja ob Kopališki ulici (zdaj Ulica slovenske osamosvojitve), var. A, s. a., Narodni dom v Mariboru

20. Jan Vejrych, Osnutek pročelja ob Kopališki ulici (zdaj Ulica slovenske osamosvojitve), var. B, s. a., Narodni dom v Mariboru

21. Jan Vejrych, Osnutek pročelja ob Kopališki ulici (zdaj Ulica slovenske osamosvojitve), var. C, s. a., Narodni dom v Mariboru

 

Tudi različni osnutki pročelij dokumentirajo posamezne faze arhitektovega načrtovanja. Med njimi so taki z bolj razgibano dekoracijo v stilu češke neorenesanse; v eni izmed verzij je vključevala tudi močno izstopajoče in poslikane obočne kape pod strešnim venčnim zidcem (figg. 16, 19). Druga različica prikazuje pročelji brez obočnih kap, ostali pa so močno ozaljšani robovi rizalitne strehe (figg. 17, 20). Kot je razvidno iz zadnjega osnutka, je arhitekt dekoracijo reduciral in se na ta način približal slovenskemu naročniku (figg. 18, 21).

 

22. Jan Vejrych, Osnutka nihalnih vrat v veliko dvorano v 1. in 2. nadstropju, 5. 7. 1898. Narodni dom v Mariboru

23. Jan Vejrych, Stropna štukatura (kopija izvedbenega načrta), s.a. Narodni dom v Mariboru

 

24. Jan Vejrych, Osnutek spominske plošče, s. a. Narodni dom v Mariboru

 

25. Spominska plošča, aktualno stanje, Narodni dom v Mariboru

 

V arhivu Narodnega tehničnega muzeja v Pragi so ohranjeni tudi dragoceni osnutki detajlov notranje in zunanje opreme in dekoracije, med njimi osnutki zgrafitne poslikave na fasadi (fig. 3), risbe za gravirana stekla na nihalnih vratih velike dvorane (fig. 22), ki se prav tako niso ohranila, ter osnutka še danes ohranjene stropne štukature (fig. 23) in spominske plošče (fig. 24). Slednja je ohranjena – kot načrtovano – z imeni vseh sotrudnikov in letnico gradnje, manjka le profilna upodobitev ravnatelja Glančnika v medaljonu (fig. 25).

 

26. Ferdinand Weitzinger, Narodni dom Maribor, vestibul, 1899–1903.

 

27. Ferdinand Weitzinger, Narodni dom Maribor, gostilniška soba, 1899–1903.

 

28. Ferdinand Weitzinger, Narodni dom Maribor, gostilniška soba, 1899–1903.

 

29. Ferdinand Weitzinger, Narodni dom Maribor, velika dvorana, 1899–1903.

30. Jan Vejrych, Podolžni prerez krila ob Ulici slovenske osamosvojitve, s. a., Narodni dom v Mariboru

 

Prvotni izgled notranjosti si bomo najlažje predočili, če povežemo osnutke dekoracije s sočasnimi fotografijami, nastalimi med leti 1899 in 1903, ki prikazujejo vestibul, oba prostora restavracije in veliko prireditveno dvorano (figg. 26–29). Obiskovalce Narodnega doma je pozdravil vestibul, ozaljšan s folklornimi motivi na stenah in slopih (fig. 26). Restavracijski prostor, imenovan tudi »kmečka soba«, je bil opremljen z domačijskim lesenim mobiliarjem, lesenim poslikanim opažem na spodnji polovici ter dekorativno poslikavo z geometrijskimi in cvetličnimi motivi na zgornjem delu stene ter na stropu (fig. 27). Gostilniško vzdušje so podpirale izpisane napitnice na zgornjem robu stene. V drugem gostilniškem prostoru so bile stene nad opažem v celoti poslikane s cvetlično ornamentiko (fig. 28). Slavnostna dvorana je bila okrašena v internacionalnem neobaročnem slogu (fig. 29). Na podolžnem prerezu stavbe so vidne tudi figuralne poslikave v obočnih kapah velike dvorane (fig. 30).

Narodni dom so morali takoj po 1. svetovni vojni renovirati, saj so avstrijske vojaške oblasti med vojno vanj naselile vojsko, ki do stavbe ni bila prizanesljiva. Stanje Narodnega doma v tem času je anonimni avtor članka v časniku Jutro opisal takole: »Krasna parketna tla so vojaki čistili z vodo, ki so je toliko polivali, da je spodnje tramovje vse strohnelo. Tudi sicer so slavnostno poslikane stene naravnost demolirali, oder ves okradli in sploh uničili, kar se je dalo. Posojilnica se je sedaj odločila, Narodni dom temeljito popraviti in so baš te dni zgradili v veliki dvorani ogromne odre, da dvorano preslikajo; tudi stara tla so že iztrgali. V interesu mariborskih narodnih prireditev bi želeli, da ne ostane popravilo le polovičarsko, zlasti bi se naj še zaradi higijene temeljito popravilo [sic] tudi toaletni prostori in sploh vse, tako da se ljudje ne bodo bali več prihajati v Narodni dom zaradi prepiha, mrazu in drugih neprijetnosti, ki jih naravnost silijo, da obiskujejo nemške veselice v udobnejših prostorih Götza. Misliti bo tudi na primerno izrabo ogromnega vestibula, ki sedaj prav ničemur ne služi, najmanj pa reprezentanci.«[25]

To stanje je bilo izhodišče kasnejših obnovitvenih posegov, po katerih je postala stavba puristično monokroma, kakor se nam kaže še danes. Nove najdbe starega gradiva bodo arhitekturnim zgodovinarjem in konzervatorjem omogočile integralni pogled na ta nenavadni primer arhitekture na Slovenskem in pomagale zapolniti vrzeli v Pokrajinskem arhivu v Mariboru.

 

Do odkritij v Arhivu arhitekture in stavbarstva Narodnega tehničnega muzeja v Pragi (Národní technické muzeum - Muzeum architektury a stavitelství, Archiv architektury a stavitelství, fond č. 62 – Vejrych, sign. 20071009/04/položka 20071015/04 – Národni dům Posojilnica v Mariboru (1891, 1895) sem prišla v okviru pripravljalnih raziskav za svojo doktorsko disertacijo na prijazni namig dr. Petre Vokáčové (Archiv hlavního města Prahy) in jih prvič evidentirala marca 2008 s pomočjo dr. Pavla Kodere (Národní technické muzeum). Datacijo odkritega gradiva mi je potrdil mgr. Jan Uhlík (Ústav dějin umění Akademie věd České republiky). Pri zbiranju gradiva v Pokrajinskem arhivu v Mariboru mi je stal ob strani arhivski svetovalec Leopold Mikec Avberšek. Na fotografije v svoji Domoznanski zbirki me je opozoril Primož Premzl, založnik in zbiralec antikvarnega slikovnega in pisnega gradiva o Mariboru. Vsem se na tem mestu prisrčno zahvaljujem. Zahvala gre tudi Borisu Črniču (Narodni dom Maribor), s katerim sem v stiku že vse od leta 2007, za njegovo odprtost in pripravljenost, da pomaga z gradivom kjer in kadarkoli mogoče, in ki je nenazadnje spodbudil tudi nastanek tega prispevka.

 

 

 

[1] Pokrajinski arhiv Maribor (v nadaljevanju SI_PAM), SI_PAM/1545, Fond Turner, Pavel, šk. 3, Pismo dr. Jerneja Glančnika dr. Pavlu Turnerju, Maribor, 27.12.1897. Cf. Janko Šlebinger, s. v. Glančnik Jernej, Slovenski biografski leksikon, I/2, Ljubljana 1926, p. 214 (dostopno tudi na http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi201122/#slovenski-biografski-leksikon [18. 6. 2017]; Karol Verstovšek, Dr. Jernej Glančnik, Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1906, XIX, pp. 25–28; [Fran] Petrè, s. v. Turner Pavel, Slovenski biografski leksikon, V/13, Ljubljana 1982, pp. 249–253 (dostopno tudi na http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi736889/#slovenski-biografski-leksikon [18. 6. 2017]).

[2] [Franjo Baš], Posojilnica v Mariboru (Narodni dom). Pogled na njeno petdesetletno delovanje, Maribor 1933, p. 58.

[3] SI_PAM/0916, Fond Posojilnica Maribor, AŠ 10. Cf.: http://www.nd-mb.si/arhiv/100-let-narodnega-doma/ (18. 7. 2017) z reprodukcijo spomenice.

[4] Südsteirische Post, XVIII/75, 17. 9. 1898, p. 8.

[5] [Baš] 1933, cit. n. 2, p. 61.

[6] Slovenski gospodar, XXXIII/47, 23. 11. 1899, p. 5.

[7] Domovina, IX/48, 1. 12. 1899, p. 381.

[8] Slovenski gospodar, XXXIII/49, 7. 12. 1899, p. 3; Südsteirische Post, XIX/96, 2. 12. 1899, p. 3.

[9] SI_PAM/1545, Fond Turner, Pavel, šk. 3, Pismo dr. Jerneja Glančnika dr. Pavlu Turnerju, Maribor, 11. 1. 1900.

[10] Arhitektura in kulturnopolitična umeščenost mariborskega Narodnega doma predstavljata tudi poglavje moje doktorske dizertacije na univerzi v Hamburgu (mentor: prof. dr. Wolfgang Kemp).

[11] Selektivni pregled starejše literature, ki sta ga nedavno objavila Igor Sapač in Franci Lazarini (Igor Sapač – Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2015, pp. 525-526) bi bilo mogoče dopolniti še z nekaj starejšimi in novejšimi prispevki, na primer: s.a., Národní dům v Mariboru, Svĕtozor, XXXII, 1.7.1898, pp. 398-399, 401; [Baš] 1933, cit. n. 2; Franjo Baš, Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije, Maribor 1989 (Documenta et studia historiae recentioris, VIII), pp. 248-254; Bruno Hartman, Sto let Narodnega doma, 1998 http://www.nd-mb.si/arhiv/100-let-narodnega-doma/ (17. 6. 2017); Jan Uhlík, Architekt Jan Vejrych a jeho tvorba: Architect Jan Vejrych and His Works, Praha 2013 (diplomsko delo, Filozofska fakulteta Karlove univerze v Pragi) https://is.cuni.cz/webapps/zzp/detail/135084/ (17. 6. 2017), pp. 67–68; Kaja Latinović, Narodni dom in Nemška hiša v Celju, Maribor 2014 (diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru) https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=45770 (17. 6. 2017), pp. 47–51; Igor Sapač, Javne palače, in: Sapač – Lazarini 2015, cit. n. 11, pp. 144–147; Mojca Štuhec, Z železnico do modernejšega Maribora: arhitektura in urbanizem Maribora v obdobju 1846–1918, Maribor 2017, pp. 76–79. Problematike arhitekture Narodnega doma v Mariboru sem se doslej sama dotaknila v več javnih predavanjih (Heime für die Nation, [referat v okviru študijskega srečanja Warburg-Kolleg „Die Nationalisierung der Kunst - The making of National Art“, Hamburg, 24. 3. 2006]; Narodni domovi – domovi za narod? [predavanje v okviru SUZD v Cankarjevem domu, Ljubljana, 26. 3. 2007]; Heime für die Nation. Die slowenischen Vereinshäuser in Ljubljana und in Maribor, Institut für osteuropäische Geschichte, Universität Kiel, 22. 4. 2008 [vabljeno predavanje v okviru serije „Aktuelle Probleme der Osteuropaforschung“]) ter nekatera zapažanja strnila v preglednem znanstvenem članku (Monika Pemič, Heime der Nation: Die Vereinshäuser in Ljubljana und Maribor, Im Dienst der Nation. Identitätsstiftungen und Identitätsbrüche in Werken der bildenden Kunst (edd. Matthias Krüger, Isabella Woldt), Berlin 2011 [Mnemosyne. Schriften des internationalen Warburg-Kollegs], pp. 233–260.)

[12] Cf. Verstovšek 1906, cit. n. 1; Petrè 1982, cit. n. 1.

[13] O tem vidnem češkem arhitektu in njegovem delu je temeljni pregled s starejšo literaturo prispeval Uhlík 2013, cit. n. 11. Cf. e.g. Pavel Vlček – Jiři Hilmera, s. v. Vejrych (Vejrich), Jan Bedřich, Encyklopedie architektů, stavitelů, zedníků a kameníků v Čechách (ed. Pavel Vlček), Praha 2004, p. 689; Jan Uhlík, Jan Vejrych. Život a dílo architekta z Horní Branné u Jilemnice, Vrchlabí 2017 (povzetek odkritij iz diplomske naloge z nekaterimi popravki).

[14] Uhlík 2013, cit. n. 11. pp. 142–146.

[15] Cf.: virtualni sprehod po stavbi danes: http://www.nd-mb.si/fileadmin/virtual-nd-1/Narodni_dom_Maribor/tour.html (18. 6. 2017).

[16] Cf. Jože Curk – Primož Premzl, Mariborske vedute, Maribor 2004, p. 116; Národní technické muzeum – Muzeum architektury a stavitelství, Archiv architektury a stavitelství (v nadaljevanju NTM, MAS, AAS), fond č. 62 – Jan Bedřich Vejrych, sign. 20071015/04 – Národni dům Posojilnica v Mariboru (1891, 1895); Národní dům 1898, cit. n. 11, pp. 398–399.

[17] Národní dům 1898, cit. n. 11. pp. 398–399, 401.

[18] Ibid., p. 401.

[19] NTM, MAS, AAS, fond 62 – Vejrych, sign. 20071015/04 – Národni dům Posojilnica v Mariboru (1891, 1895).

[20] Datacija fonda je bila naknadno korigirana, tako da zdaj nosi letnici 1891 in 1895, česar pa gradivo samo ne podpira.

[21] Cf. poskus rekonstrukcije gradnje Pemič 2011, cit. n. 11, pp. 245–253; Verstovšek 1906, cit. n. 1; [Baš] 1933, cit. n. 2;

[22] SI_PAM/1806, Zbirka gradbenih načrtov, mapa 10-11; SI_PAM/1808, Zbirka mikrofilmov Pokrajinskega arhiva Maribor. Mariborski originali načrtov iz leta 1895 so zelo poškodovani in nepopolno ohranjeni.

[23] http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/dolgo-neznane-fotografije-ki-odstirajo-nov-pogled-na-narodni-dom-v-mariboru/427334 (12. 7. 2017) Zasebna domoznanska zbirka Primoža Premzla, Maribor. Primožu Premzlu se zahvaljujem tudi za posredovanje časovnih podatkov.

[24] Načrti iz Arhiva arhitekture in stavbarstva Narodnega tehničnega muzeja v Pragi so bili omenjeni, načrti iz SI_PAM/1806, Zbirka gradbenih načrtov, mapa 10-11 ter SI_PAM/1808 Zbirka mikrofilmov Pokrajinskega arhiva Maribor pa tudi prikazani v okviru predavanj v Hamburgu leta 2006 in Kielu leta 2008 (prim. navedke zgoraj, op. 11) ter sumarno objavljeni leta 2001; cf. Pemič 2011, cit. n. 11, p. 251.

[25] Jutro, No. 183, 5. 8. 1924, p. 4.

 

Viri slikovnega gradiva:

© Pokrajinski arhiv Maribor, SI_PAM (8, 14, 18)
© Národní technické muzeum – Muzeum architektury a stavitelství, Archiv architektury a stavitelství, fond č. 62 – Jan Bedřich Vejrych, sign. 20071015/04 – Národni dům Posojilnica v Mariboru (1891, 1895) (3, 4, 5, 6, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 30)
© Zasebna domoznanska zbirka Primoža Premzla, Maribor (1, 26, 27, 28, 29)
© Narodni dom Maribor, foto Andrej Borko (25)
Svĕtozor, XXXII, 1. 7. 1898, p. 398 (2)

 

Avtorica:

Monika Pemič, raziskovalka
Hamburger Stiftung zur Förderung von Wissenschaft und Kultur
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

Citiranje: Monika Pemič, Novoodkriti dokumenti iz 90. let 19. stoletja za mariborski Narodni dom iz arhivov in zbirk v Pragi in Mariboru, Bilten SUZD, 36/3 [3. 8. 2017], 2017 (http://www.suzd.si/bilten/prispevki/1524-bilten-suzd-36-2017-03 [datum odčitka])