Kaj je pomembnejše: spoštovanje zakonodaje ali pravočasna poraba evropskih sredstev?

Negativni trendi pri prenovah nepremičnih kulturnih spomenikov državnega pomena

Informacija uredništva, 17. 7. 2024

Vprašanje v naslovu je naslovljeno na vse inštitucije, odgovorne za varstvo kulturne dediščine v Sloveniji: slovenska vlada, Državni zbor, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine RS in Restavratorski center Slovenije. Še posebej se nanaša na kulturno dediščino, ki smo ji slovenski državljani zaradi njenega izrednega kulturnega, zgodovinskega in umetnostnozgodovinskega pomena za naš narod namenili poseben status: kulturni spomenik državnega pomena. Da to sploh lahko postane, mora spomenik izpolnjevati zahtevne in izredno visoke kriterije, zato je seznam tovrstnih objektov dokaj kratek in trenutno obsega 342 objektov. Za vsakega od njih je Ministrstvo za kulturo RS pripravilo poseben odlok, ki kulturni spomenik državnega pomena mdr. definira in hkrati opredeljuje varstveni režim, ki določa usmeritve za njegovo varovanje z namenom nepremični kulturni spomenik ohraniti našim zanamcem v čim bolj avtentični oziroma neokrnjeni obliki. Vse doslej sprejete in veljavne odloke o razglasitvi kulturnih spomenikov državnega pomena je na predlog Ministrstva za kulturo potrdil Državni zbor in so zakonsko obvezujoči za vse: od tistih, ki so dolžni skrbeti za njihovo varovanje, do tistih, ki vanje kakorkoli posegajo ali jih uporabljajo. V primeru, da so spomeniki državnega pomena v državni lasti, torej v lasti vseh slovenskih državljanov, lahko Ministrstvo za kulturo pod določenimi pogoji te spomenike odda v upravljanje lokalnim skupnostim ali zasebnim upravljalcem. Ti se vsak po svojih močeh trudijo z različnimi vsebinami spomenik ohranjati pri življenju in s tem širši javnosti omogočati dostop do njega.

Varstvo nepremičnih kulturnih spomenikov državnega pomena je s tem še toliko bolj zahtevno in odgovorno, in zato vsak še tako majhen poseg v stavbno strukturo zahteva temeljit strokovni razmislek o načrtovanih spremembah, predvsem pa odlično sodelovanje strokovne ekipe konservatorjev, restavratorjev, projektantov in drugih izvajalcev na projektu, kar je mogoče predvsem, če se delo lahko izvaja strokovno in brez kakršnihkoli pritiskov, sicer značilnih tako za primere, ko gre za zasebne investitorje, kot tudi ali še zlasti za kulturne spomenike državnega pomena in tiste, ki so v občinski lasti.

V zadnjem času je namreč mogoče zaznati trend, da tudi pri kulturnih spomenikih državnega pomena tempo postopka prenove narekuje kapital: zaradi pomanjkanja časa za pripravo ustrezne dokumentacije in strokovno premalo premišljenih načrtov, ki so posledica državnih in mednarodnih zahtev po pravočasni porabi evropskih sredstev, prihaja do strokovno spornih odločitev, ki neustrezno in v nasprotju z obstoječo obvezujočo zakonodajo nepovratno spreminjajo stavbno substanco kulturnih spomenikov.

Zadnji v vrsti teh primerov, ki nazorno ilustrira predstavljeno problematiko, je načrtovana preureditev gradu Turjak, ki se odvija pod pritiskom pravočasne porabe evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/). Grad Turjak ima v slovenski zgodovini posebno mesto: njegovi nekdanji lastniki, grofi in knezi Auersperg, so pomembno krojili usodo slovenskih dežel od obrambe pred vdori osmanske vojske do kulturne vloge, ki so jo imeli s podpiranjem prvih avtorjev slovenske tiskane besede, kot sta Primož Trubar in Jurij Dalmatin, da Prešernove pesnitve Turjaška Rozamunda, s katero se slej ko prej sreča vsak slovenski šolar, niti ne omenjamo. Kot eden redkih v Sloveniji še ohranjenih velikih renesančnih grajskih kompleksov z romanskim jedrom, ki ga dopolnjujejo bolj ali manj ohranjena pripadajoča gospodarska poslopja (pri večini drugih gradov so bila namreč ta že povsem odstranjena), predstavlja tudi izreden spomenik grajske arhitekture in kulture na Slovenskem. Pomen gradu Turjak za slovensko zgodovino in kulturo je torej večplasten in si upravičeno zasluži status kulturnega spomenika državnega pomena.

Na podlagi pregleda projektne dokumentacije, ki jo je pregledal in potrdil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (trenutno potekajo priprave na gradbena dela, saj je bilo gradbeno dovoljenje že izdano), je bilo s strani strokovne javnosti ugotovljeno, da je ta v nasprotju z varstvenim režimom za spomenik državnega pomena Turjak – Območje gradu Turjak (EŠD 8774; EID 1–08774) in Turjak – Grad Turjak (EŠD 790; EID 1–00790). Varstveni režim je opredeljen v veljavnem Odloku o razglasitvi območja gradu Turjak za kulturni spomenik državnega pomena, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela dne 9. septembra 1999 (Uradni list RS, št. 81/99, 55/02, 16/08 – ZVKD-1 in 35/19).

V veljavnem Odloku o razglasitvi območja gradu Turjak za kulturni spomenik državnega pomena predpisani varstveni režim mdr. določa:

- varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot ter vrednot spomenika oblikovane narave v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- prepoved predelav gabaritnih in tlorisnih značilnosti gradu, notranjosti obeh kapel in posebej reliefa na bastiji,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove pomožne objekte ter prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

- prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,

- podrejanje vsake rabe in posegov v grad in okolico varovanju vedut na grad in ohranitev pogledov iz gradu na širšo okolico,

- znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

- omogočanje predstavitve gradu in njegovega območja ter zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote.

Pregled projektne dokumentacije kaže, da ta v nasprotju z veljavnim varstvenim režimom predvideva radikalne predelave varovanih tlorisnih značilnosti gradu (razvidne so tudi iz ilustrativnih tlorisnih posnetkov, objavljenih v starejši in novejši znanstveni in strokovni literaturi), da se z uvajanjem nove rabe in posegov v grad ter njegove pomožne objekte ne podreja ohranjanju varovanih spomeniških lastnosti in da ne upošteva prioritetne zahteve po varovanju kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot ter vrednot spomenika oblikovane narave v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.

Problematični so predvsem naslednji segmenti predvidenih gradbenih del:

- V 12. stoletju oblikovana velika romanska prostora v pritličju in prvem nadstropju zahodnega dela sedanjega severnega grajskega trakta oziroma prvotnega romanskega palacija sta najstarejša in v obsegu sten celovito ohranjena prostora gradu Turjak. Od 12. stoletja do danes so bile to enovite prostornine. Projektna dokumentacija predvideva, da bo pritlični prostor razdeljen na 7 utilitarnih prostorov in da bo del njegovega romanskega zidovja z rušitvami odstranjen, prostor v nadstropju, kjer je bila do druge svetovne vojne reprezentativna grofovska obednica s portreti grofov Auerspergov, pa bo razdeljen na 5 prostorov in vrata v njegovi vzhodni steni predelana v kamin.

- V vzhodnem delu pritličja severnega trakta je predvidena odstranitev delov grajske kuhinje iz 16. stoletja.

- Vsi nekdanji reprezentativni bivalni prostori grofov Auerspergov v prvem nadstropju bodo spremenjeni z zazidavami vratnih prehodov, vgradnjami novih predelnih sten in brisanjem sledov historičnih stropnih konstrukcij. S tem bo dokončno izbrisan tudi spomin na nekdanjo portretno galerijo prednikov Auerspergov.

- Oblikovanje fasad severnega trakta z oblikovanjem novih okenskih obrob deloma ponareja zgodovinska dejstva.

- V bastiji je predvidena gradnja novega stopnišča do vrhnje etaže, ki ni v skladu s historično tlorisno zasnovo.

- Načrtovana je popolna porušitev ohranjenega zidovja nekdanje pokrite jahalnice pred gradom iz 17. stoletja.

Grad Turjak je eden od najpomembnejših, najbolj prepoznavnih in najdragocenejših gradov in kulturnih spomenikov v Sloveniji ter ima velik kulturnozgodovinski pomen tudi v širšem evropskem prostoru. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo tako najprej poziva Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, k strokovni obrazložitvi svojih odločitev za posege v gradu Turjak, ki so v očitnem nasprotju z veljavno zakonodajo, predvsem pa zahteva takojšnjo zaustavitev postopka za začetek načrtovanih gradbenih del in izvedbo ustreznih sprememb projektne dokumentacije tako, da bo skladna z veljavnim varstvenim režimom oziroma z Odlokom o razglasitvi območja gradu Turjak za kulturni spomenik državnega pomena.

V izogib podobnim problemom v prihodnje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo Ministrstvu za kulturo predlaga, da se v načrtovane spremembe Zakona o varstvu kulturne dediščine kot obvezni element postopka izdaje kulturnovarstvenega soglasja za stavbne kulturne spomenike državnega pomena vključi obvezno sodelovanje s strokovno komisijo (v katero so glede na tip arhitekture vključeni tudi arhitekturni zgodovinar in umetnostni zgodovinar ali etnolog, specializiran za vernikularno stavbno dediščino), ki bo pregledala projektno dokumentacijo in nanjo podala strokovno mnenje. Upoštevanje mnenja strokovne komisije naj bo obvezujoče pri nadaljnjem postopku.

Predvsem pa Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo poziva vse odgovorne državne organe in inštitucije k odgovornejšemu odnosu do ohranjanja in prenove stavbne kulturne dediščine v Sloveniji tudi tako, da se institucijam, ki so zadolžene za njeno varstvo, omogoči delo v ustreznih pogojih brez nepotrebnih dodatnih pritiskov, ki lahko, tako kot v primeru gradu Turjak, pripeljejo do spornih strokovnih odločitev.

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo