Posnetki predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Ikonografska enigma gornjegrajskega pečata
doc. dr. Mija Oter Gorenčič, 11. maj 2021

povezava do posnetka (YouTube)

Neizmerni vrtni svet baronov Erberg in Zois v Dolu pri Ljubljani in Brdu pri Kranju
doc. dr. Ines Babnik, 18. maj 2021

povezava do posnetka (YouTube)

Vabilo na ekskurzijo na avstrijsko Štajersko in Koroško (8.–10. maj 2025)

Spoštovane članice, spoštovani člani,
posredujemo vabilo na strokovno ekskurzijo pod vodstvom dr. Mateja Klemenčiča, ki bo potekala od 8. do 10. maja 2025.

Okviren program ekskurzije:
Ogledi bodo zajemali Ernovž, Heiligenkreuz am Waasen, Mariatrost, dvorec Eggenberg (vključno z ogledom jubilejne razstave), ter v Gradcu: Mariahilferkirche, minoriti, štajerski lontovž, Stadtpfarrkirche zum Heiligen Blut, stolnica in mavzolej, Palais Attems. Na Koroškem si bomo ogledali Šentandraž in Šentpavel v Labotski dolini ter v Celovcu stolnico, župno cerkev sv. Egidija, Stari in Novi trg ter koroški lontovž (Wappensaal).

V petek, 9. maja, imamo organiziran voden ogled treh jubilejnih razstav v Eggenbergu v okviru Steiermark Schau (več informacij: tukaj).

Dodatne informacije:
Ekskurziji se lahko pridružite za vse tri dni ali le za posamezen dan, glede na vaše možnosti. Prevoz je lasten (priporočamo uporabo vlaka, Flixbusa, prevoz.org ali lastnega vozila). Če bi želeli pomoč pri organizaciji prevoza, se lahko obrnete na društveni e-naslov.

Za petek, 9. maja, obstaja tudi možnost skupne vožnje: Neža Lukančič se bo v jutranjih urah odpravila v Gradec in ima v avtomobilu na voljo štiri (tri udobne) proste sedeže. Neža se v petek ne bo vračala v Ljubljano, saj bo ostala z udeleženci do konca ekskurzije. Po dogovoru je možno nadaljevati pot z njo tudi v soboto. Če vas zanima ta možnost prevoza, to prosimo navedite ob prijavi.
Prenočišče si udeleženci rezervirajo sami; večina bo obe noči nastanjena v Gradcu.

Prijave sprejemamo do 6. maja 2025 na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. 

Podelitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja 2025

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo Vas vljudno vabi na slavnostno podelitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja 2025, ki bo v torek, 22. aprila 2025 ob 12. uri v avditoriju Moderne galerije, Cankarjeva 15, Ljubljana.

Nagrado Izidorja Cankarja prejme Andrej Smrekar za življenjsko delo.

Priznanje Izidorja Cankarja prejme doc. dr. Tina Košak za uredništvo znanstvene monografije Umetnostna dediščina plemstva v času njegovega zatona. Transformacije, prenosi, reinterpretacije.

Priznanje Izidorja Cankarja prejme izr. prof. dr. Mija Oter Gorenčič za uredništvo znanstvene monografije Medieval Murals. New Perspectives and Research Approaches.

Priznanje Izidorja Cankarja prejmejo urednika publikacije Razstave v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945 asist. dr. Miha Valant in izr. prof. dr. Beti Žerovc in avtorice Hana Čeferin, Jera Krečič, Neža Lukančič, Lara Mejač in Ana Obid.

Nagrade, priznanja in častna priznanja Izidorja Cankarja za izjemne zasluge pri preučevanju umetnostne dediščine Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo bienalno podeljuje od leta 1999.

_{16. 3. 2025}

I. redni in volilni občni zbor SUZD 2025

Spoštovane članice in člani SUZD,

sklicujem 1. redni in volilni občni zbor SUZD za leto 2025, ki bo v četrtek, 17. aprila 2025 ob 15. uri v Avditoriju Narodne galerije.

Dnevni red:

1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Vsebinsko in finančno poročilo za leto 2024
3. Poročilo Nadzornega odbora
4. Program dela za leto 2025
5. Izbris članov
6. Dopolnilo statuta
7. Volitve
8. Razno

V primeru nesklepčnosti bo po prvi točki dnevnega reda organizirano vodstvo po razstavi Barok v Sloveniji pod vodstvom prof. dr. Mateja Klemenčiča in dr. Katre Meke.

dr. Helena Seražin
predsednica SUZD

Ponovoletno srečanje SUZD

Spoštovane članice, spoštovani člani SUZD,vabimo vas na ponovoletno srečanje v torek, 21. januarja 2025 ob 13.00 v Narodni galeriji. Z vodstvom dr. Andreja Smrekarja si bomo ogledali občasno razstavo Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb. Po vodenem ogledu bomo ob manjši pogostitvi nazdravili novemu letu. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da udeležbo potrdite na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. do 14. januarja 2025. Pred ogledom bo možno poravnati članarino za tekoče leto in prevzeti člansko nalepko. Vseeno vas prosimo, da članarino poravnate z nakazilom na TRR, če le imate možnost. 
 

Ekskurzija v Maribor

V soboto, 25. januarja 2025, organiziramo strokovno ekskurzijo v Maribor, kjer si bomo ob 11.00 v Univerzitetni knjižnici Maribor pod vodstvom soavtorja razstave prof. dr. Igorja Sapača ogledali razstavo »Nemirni raziskovalec« ob 100. obletnici rojstva umetnostnega zgodovinarja, arhivista, muzealca, konservatorja in kustosa prof. Jožeta Curka (1924—2017). Več na povezavi: https://ukm.um.si/novice/nemirni-raziskovalec

Po pavzi za kosilo bo ob 16.00 pod vodstvom avtorice razstave, kustosinje dr. Tine Bevc Varl še ogled razstavo o manj znanem mariborskem slikarju Eduardu Lindu v razstavišču Pokrajinskega muzeja Maribor - nekdanji Kino Partizan.
Več a povezavi: https://museum-mb.si/dogodki/mariborski-slikar-eduard-lind/#Virtualnevsebine

Predviden je prevoz z redno avtobusno linijo z odhodom avtobusa ob 8.30 z glavne avtobusne postaje v Ljubljani, vrnitev pa z avtobusom ob 18.00 z glavne avtobusne postaje v Mariboru. Predviden prihod v Ljubljano ob 19.40. Upokojenci imajo prevoz brezplačen, za druge velja t. i. Vikend 75% popust na vozovnico.

O svoji udeležbi strokovne ekskurzije sporočite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. najkasneje do 21.januarja 2025.

Javni razpis in poziv za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanja Izidorja Cankarja leta 2025

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo na podlagi statuta društva in v skladu s pravilnikom, objavljenim na spletni strani društvaobjavlja

JAVNI RAZPIS IN POZIV ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA NAGRADO, PRIZNANJE IN ČASTNO PRIZNANJE IZIDORJA CANKARJA

za življenjsko delo in za izjemne raziskovalne dosežke ter za posebne zasluge na področju umetnostne zgodovine in drugih z umetnostno zgodovino sorodnih ved.Kandidate za nagrade, priznanja in častna priznanja lahko predlagajo strokovne organizacije, ki opravljajo strokovne naloge, posamezniki na področju umetnostne zgodovine in varstva kulturne dediščine ter člani društva.

Pisne predloge s podatki naj predlagatelji pošljejo na naslov:
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
c/o Oddelek za umetnostno zgodovino
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
Aškerčeva 2
SI-1000 Ljubljana

s pripisom: za nagrade Izidorja Cankarja – ne odpiraj!

Rok za predložitev predlogov je 7. februar 2025.

Več informacij na povezavi. 

Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave (ICCHS) in Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo vljudno vabita na predavanje

doc. dr. Renate Novak Klemenčič

Koprska Pretorska palača in njen urbani kontekst med srednjim in zgodnjim novim vekom

Predavanje bo v četrtek, 28. novembra 2024 ob 18.00 v predavalnici št. 102 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predavanje je del programa Leta dediščine FF.

Danes nekdanji kompleks upravne palače razumemo kot tri ločene objekte, razporejene ob dveh stranicah glavnega mestnega trga. Ob južni stranici je Pretorska palača, ob zahodni pa sta Foresterija in Armerija. Vse tri so vsaj od 15. stoletja dalje tvorile enoten kompleks in funkcionirale kot upravno središče Kopra in beneške Istre. Koprska komunska palača je prvič omenjena leta 1217, leta 1254 pa je izpričana dvorana za zasedanje mestnega sveta. Palača je v naslednjih stoletjih močno povečala svoj obseg proti vzhodu in čez Kalegarijo ter proti severu do današnje Kidričeve ulice. Ob koncu 15. stoletja je že zasedala celotno južno in zahodno stran današnjega Titovega trga. Poleg palače se je v 15. stoletju bistveno spremenil tudi osrednji tržni prostor. Ta je bil na začetku stoletja še relativno slabo zamejen in je služil  predvsem trgovanju. Sredi stoletja pa so ga s treh strani obdale upravne stavbe, vzhodna stranica pa je (tudi s pomočjo takratnega podestata Francesca Cappella) dobila novo reprezentativno fasado stolnice. Osrednji trgovski prostor je postal reprezentativni prostor politične elite. Na predavanju bodo predstavljeni akterji teh sprememb in kronološki pregled dogodkov, ki so pripeljali do trga, kot gapoznamo danes.

Doc. dr. Renata Novak Klemenčič je raziskovalka in asistentka na Oddelku za umetnostno zgodovino FF UL. Ukvarja se predvsem z arhitekturo, kiparstvom in urbano zgodovino jadranskih mest ter z migracijami umetnikov in umetnostnih vplivov v jadranskem prostoru. Vodilje projekt Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen (2020-2024), trenutno pa sodeluje pri različnih nacionalnih (Urbana morfologija Kopra in Oblikovanje regionalnega umetnostnega središča v zgodnjem novem veku: primer Ljubljane) in mednarodnih projektih. Kot zunanja sodelavka sodeluje pri projektu Architectural Culture of the Early Modern Eastern Adriatic na Univerzi Ca'Foscari v Benetkah, na Univerzi Vanvitelli v Santa Maria Capua Vetere pa je skupaj z Enricom Luchesejem vodila projekt Napoli Adriatica, ki se je posvečal izmenjavi umetnostnih idej med jadranskim prostorom in Neapljem.

Cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Dr. Franci Lazarini

Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič in njegova vloga pri arhitekturnem urejanju mesta v drugi polovici tridesetih let

v četrtek, 21. novembra 2024, ob 18.00 v Dvorani štirih letnih časov, ZRC SAZU, Novi trg 4

in na platformi ZOOM: https://us02web.zoom.us/j/88122406077

Pravnik in politik dr. Juro Adlešič (1884–1968), ljubljanski župan med letoma 1935 in 1942, je širši javnosti večinoma neznan, dolgo pa ni bil deležen niti pozornosti zgodovinarjev, saj je prva izčrpnejša predstavitev njegovega življenja in dela izšla šele pred dobrim desetletjem. V sedmih letih, kar jih je preživel na čelu ljubljanske mestne občine, je temeljito reorganiziral občinsko upravo ter pomembno prispeval k izboljšanju bivalnih pogojev v mestu. V predavanju bo osvetljena njegova vloga pri arhitekturnem urejanju Ljubljane v drugi polovici tridesetih in začetku štiridesetih let. Adlešič si je za cilj zadal uresničitev več obsežnejših mestotvornih nalog, ki so že desetletja predstavljale deziderat (pokrita tržnica, nova mestna hiša, poslovilni objekti na pokopališču pri Svetem Križu, prenova in revitalizacija Ljubljanskega gradu, dokončanje regulacije Ljubljanice z izgradnjo zapornice ipd.) in marsikaterega od njih tudi uspešno realiziral. Načrtovanje večine projektov je prevzel arhitekt Jože Plečnik (1872–1957), ključna sodelavca in somišljenika pa je župan našel v vodji mestnega gradbenega urada, Matku Prelovšku (1876–1955), še zlasti pa v banovinskem konservatorju Francetu Steletu (1886–1972), ki je v Adlešičevem času postal celo občinski svetnik, pa tudi sicer so ju od študentskih let vezale tesne prijateljske vezi.

Dr. Franci Lazarini je izredni profesor na Univerzi v Mariboru, Filozofski fakulteti in znanstveni sodelavec na ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta. Raziskuje slovensko arhitekturo 19. in 20. stoletja v srednjeevropskem kontekstu, med drugim z vidika naročništva in politično-propagandne vloge. Je soavtor znanstvene monografije Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem (skupaj z Igorjem Sapačem, 2015), strokovnih monografij o frančiškanski cerkvi v Mariboru (2013) in Plečnikovi cerkvi za Bežigradom (2021) ter več znanstvenih člankov v domačih in tujih publikacijah. Trenutno vodi raziskovalni projekt Meščanstvo kot umetnostni naročnik na Kranjskem in Štajerskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja in je sourednik letošnje številke Zbornika za umetnostno zgodovino.

Cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Dr. Darka Bilić

Naručitelji i javna arhitektura mletačke Dalmacije u ranomoderno doba / Patrons and Public Architecture in Venetian Dalmatia in the Early Modern Era

v četrtek, 14. novembra 2024, ob 18.00 v Dvorani štirih letnih časov, ZRC SAZU, Novi trg 4

in na platformi ZOOM https://us02web.zoom.us/j/86346824110

Izlaganje preispituje uvriježenu tezu iz znanstvene literature prema kojoj je Mletačka Republika, posredstvom svojih službenika, bila glavni čimbenik u izgradnji i oblikovanju javnih građevina u gradovima duž jadranske obale koji su od 1420. godine bili pod njezinom vlašću. Kroz analizu konkretnih primjera izgradnje i obnove javnih građevina, istražuju se potencijalni mehanizmi djelovanja mletačkih službenika, kao i uloga lokalnog stanovništva. Cilj izlaganja je rasvijetliti problematiku istraživanja, identifikacije i valorizacije naručitelja u procesu oblikovanja i izgradnje javnog prostora u istočnojadranskim gradovima, s posebnim naglaskom na značajnu, ali često zanemarenu ulogu lokalnog stanovništva u tim procesima.

The presentation reexamines the prevailing thesis in scholarly literature that the Venetian Republic, through its officials, was the primary driving force behind the construction and design of public buildings in cities along the Adriatic coast that came under its rule in 1420. Through an analysis of specific examples of the construction and renovation of public buildings, it explores the potential mechanisms of action by Venetian officials as well as the role of the local population. The aim of the presentation is to shed light on the challenges of researching, identifying, and evaluating patrons in the process of shaping and constructing public spaces in Eastern Adriatic cities, with a particular emphasis on the significant yet often overlooked role of the local population in these processes.

Darka Bilić is a senior research associate at the Institute of Art History in Zagreb, Croatia. Her research focuses on the history of early modern architecture along the eastern Adriatic coast, framed within a broader geographical and cultural context, with a particular interest in the role of the Venetian Republic in shaping the built environment. She participated in the 2014–2015 research seminar "From Riverbed to Seashore: Art on the Move in Eastern Europe and the Mediterranean," organized as part of the Getty Foundation’s ''Connecting Art Histories'' initiative. In 2016, she was an Associate of the Aga Khan Program for Islamic Architecture at Harvard University, and in 2018, she was a Berenson Fellow at the Center for Renaissance Studies at Villa I Tatti, Harvard University. Currently, she is coordinating the research project "From Local to Regional: The Art of Adriatic Croatia from the Middle Ages to the 19th Century" at the Institute of Art History, funded by the European Uonion’s NextGenerationEU program. She also teaches at the Department of Art History at the University of Split.

Predavanje bo v hrvaškem / angleškem jeziku.

Prijazno vabljeni!

UMETNOST IN MEJE

Mednarodni simpozij in prvi trienalni posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev

Vljudno vabljeni na Mednarodni simpozij in prvi trienalni posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev Umetnost in meje

v Viteško dvorano Posavskega muzeja Brežice

7. - 9. oktober 2024

Simpozij je prvi v vrsti trienalnih posvetov, ki jih kot nadaljevanje posvetov slovenskih umetnostnih zgodovinarjev v organizaciji Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU organizirajo vse štiri osrednje umetnostnozgodovinske inštitucije v Sloveniji. Letošnji posvet bo mednarodni in bo potekal v soorganizaciji z Društvom umetnostnih zgodovinarjev Hrvaške.

 Program simpozija si oglejte na povezavi 

Znanstveni simpozij Umetnost in meje

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru vabijo k udeležbi na znanstvenem simpoziju Umetnost in meje.

Simpozij je prvi v vrsti trienalnih posvetov, ki jih kot nadaljevanje posvetov slovenskih umetnostnih zgodovinarjev v organizaciji Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU organizirajo vse štiri osrednje umetnostnozgodovinske inštitucije v Sloveniji. Letošnji posvet bo mednarodni in bo potekal v soorganizaciji z Društvom umetnostnih zgodovinarjev Hrvaške.  

Na letošnjem simpoziju vabimo k udeležbi s tematiko, ki omogoča najrazličnejše obravnave in poudarke. V ospredju so raziskave teritorijev, ki ležijo ob današnjih mejah med Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo, Madžarsko in Italijo in kjer je dolga stoletja potekala meja med Svetim rimskim cesarstvom in deželami ogrske krone na eni in Beneško republiko na drugi strani. V 19. in 20. stoletju so se meje še večkrat spremenile, danes pa so to prostori, po katerih potekajo meje med samostojnimi državami.

Na simpoziju želimo nagovoriti fenomen meje v najširšem pomenu besede. Meja ni bila nikoli le cezura ali pregrada, ampak je bila predvsem prostor prehajanja in povezovanja. Pričakujemo referate, ki bodo predstavljali nova odkritja in interpretacije umetnostne dediščine in pri tem kakorkoli tematizirale problematiko geografskih, zgodovinskih in umetnostnih meja od starega veka do sedanjosti. Zlasti nas zanimajo povezave slovenskega in hrvaškega ter tudi ogrskega prostora.

Kratek povzetek predlagane teme (max. 1500 znakov s presledki) in opisni CV (max. 1000 znakov s presledki) pošljite do 31. maja 2024 na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. O izboru boste obveščeni v začetku junija 2024.

Znanstveni simpozij Umetnost in meje bo potekal med 7. in 9. oktobrom 2024 v slavnostni dvorani gradu Brežice. Delovni jeziki bodo slovenščina, hrvaščina in angleščina. Zadnji dan konference je predvidena ekskurzija z obiskom izbranih umetnostnih spomenikov v Sloveniji in na Hrvaškem.

Organizatorji simpozija:
dr. Helena Seražin, predsednica Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva
red. prof. dr. Dino Milinović, predsednik Društva povjesničara umjetnosti Hrvatske
izr. prof. dr. Mija Oter Gorenčič, predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU
red. prof. dr. Matej Klemenčič, namestnik predstojnice Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
red. prof. dr. Polona Vidmar, predstojnica Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
dr. Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice

Spomladanski ciklus predavanj SUZD

Dr. Miha Valant

Ljubljansko društvo Kazina in združenja za likovno umetnost na Kranjskem med leti 1848 in 1918
(Predstavitev doktorske disertacije)

v četrtek, 25. aprila 2024, ob 18.00
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20, Ljubljana

Prenos v živo bo na voljo na povezavi https://us06web.zoom.us/j/81056787398

V predavanju bodo predstavljeni izsledki doktorske disertacije Ljubljansko društvo Kazina in združenja za likovno umetnost na Kranjskem med leti 1848 in 1918. Raziskava je s pomočjo arhivskih virov in predvsem kranjskih časopisov v nemščini analizirala delovanje društev za likovno umetnost, ki so se tukaj pojavila v drugi polovici 19. stoletja. Poleg delovanja Avstrijskega umetnostnega društva z Dunaja in Štajerskega umetnostnega društva iz Gradca, je veliko pozornosti posvečene tudi obravnavi društvenega delovanja na področju umetne obrti. Celoten lok pa zaključuje doslej še ne obravnava razstavna dejavnost društva Kazina na prelomu stoletja.

Zaradi obsežnosti tematike, se bo vsebina predavanja osredotočila le na študijski primer Štajerskega umetnostnega društva iz Gradca. Njegovi razstavni dejavnosti v Ljubljani lahko sledimo od 60. let 19. stoletja dalje, pa vse do prve razstave v Kazini leta 1903. S tem bodo nakazana tudi izhodišča za nadaljnje raziskave vpenjanja Ljubljane v širši avstrijski umetnostni kontekst okoli leta 1900.

Miha Valant je asistent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in pri projektu Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137).

Udeležba na predavanju je brezplačna.

Spomladanski cikel predavanj SUZD

Špela Grošelj:  Iskanje nacionalnega sloga in identitete v sodobni arhitekturi v Istanbulu
(Predstavitev doktorskega dela)

četrtek, 18. april 2024, ob 18.00
Avditorij Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20, Ljubljana

Prenos v živo bo na voljo na povezavi https://us06web.zoom.us/j/87570805090 

Glavna tema doktorskega dela je arhitektura v Istanbulu po letu 2000. Delo se osredotoča tako na sakralne zgradbe (mošeje), kot tudi profane zgradbe, ki so v mestu nastale po letu 2000. Številne zgradbe, nastale v tem obdobju, namreč nosijo elemente, ki so pogosto karakterizirani kot elementi nacionalnega sloga. Ko se v kontekstu Turčije omenja nacionalni slog, imamo v mislih dva različni obdobji in dva različna sloga, ki sta se razvila v 20. stoletju, oba pa sta črpala iz zgodovinskih slogov, predvsem iz 16. stoletja in to združevala z arhitekturnim jezikom svojega časa: Prvo nacionalno arhitekturno gibanje (ali Nacionalna arhitekturna renesansa; 1908-1930) in Drugo nacionalno arhitekturno gibanje (ali Druga nacionalna arhitekturna renesansa; konec 30. let 20. stoletja do konca 40. let 20. stoletja). Študija se osredotoča na arhitekturne elemente, ki so se v teh obdobjih uporabljali in ponovno interpretirali, ter na podobnosti in razlike med temi interpretacijami in njihov pomen za sodobno arhitekturo v Istanbulu.

Špela Grošelj (Ljubljana, 1987) je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaključila dvopredmetni študij španskega jezika s književnostjo in umetnostne zgodovine. Po zaključenem študiju je prejela štipendijo turške vlade za študij na Oddelku za umetnostno zgodovino Univerze v Istanbulu. Leta 2023 je zagovarjala doktorat na temo sodobne turške arhitekture in nacionalnih elementov v arhitekturi. V času študija je raziskovala tudi dela Antona Laščaka v Istanbulu in vprašanje njihove kontribucije.

Udeležba na predavanju je brezplačna.

Razstavljanje na Slovenskem III

11. in 12. april 2024, dvorana Mestnega muzeja, Gosposka 15, Ljubljana

četrtek, 11. april, 10.00–17.50 in petek, 12. april, 9.30–17.30

Vljudno vabljeni na tretji simpozij o razstavljanju likovne umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter razstavnih institucijah na Slovenskem.

S tretjo edicijo simpozija Razstavljanje na Slovenskem nadaljujemo poglobljen razmislek o razstavljanju umetnosti, arhitekture in oblikovanja pri nas. Dober odziv in pestrost z razstavljanjem povezanih vsebin na prvem in drugem znanstvenem srečanju v letih 2019 in 2022 sta pokazala, da strokovno in tudi širšo javnost zanima razmislek tako o samem področju kot o nanj nanašajočih se temah. Veseli nas, da v premišljevanju mednarodno vpetega slovenskega razstavljanja sodelujejo tudi številni raziskovalci in raziskovalke iz tujine in s tem prispevajo dragocen zunanji pogled na našo razstavno dejavnost.

Izbrane razstave, institucije in druge fenomene s področja razstavljanja tudi tokrat obravnavamo in presojamo v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Simpozij pričenjamo v času Avstro-Ogrske in se preko fenomena jugoslovanskih razstav, organiziranih še pred letom 1918, pomikamo proti razstavljanju in mednarodnim izmenjavam med obema vojnama. Nekaj predavateljev se posveča razstavljanju umetniških del v neumetnostnih muzejih in kontekstih. Z njimi se časovno premaknemo v obdobje po drugi svetovni vojni in s tem k analizi programskih in političnih usmeritev različnih umetnostnih institucij kot tudi njihovi vlogi pri usmerjanju in določanju likovnega področja na Slovenskem. Vsebine se, tako kot na prvih dveh simpozijih, zgostijo v raziskovanju razvoja pospešene institucionalizacije umetnosti, arhitekture in oblikovanja po drugi svetovni vojni. Z različnih zornih kotov obravnavajo delovanje nekaterih ključnih akterjev na polju umetnosti v takratnem jugoslovanskem kontekstu, med drugim tudi Zorana Kržišnika kot pomembnega promotorja slovenske in jugoslovanske povojne umetnosti. Zaključujemo z analizami izbranih razstav zadnjih desetletij, njihovih značilnih kuratorskih praks in novih razstavnih formatov.

S simpoziji Razstavljanje na Slovenskem si prizadevamo za globlje razumevanje tako samega medija razstave kot notranje logike in principov delovanja slovenskega umetnostnega sistema. Pri tem se sprašujemo, kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti nasploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji.

---------

Simpozij poteka v slovenskem, hrvaškem, srbskem in angleškem jeziku; udeležba je brezplačna; program je priložen in dostopen na: https://igorzabel.org/sl/novice/2024/razstavljanje-na-slovenskem-III

Simpozij je nastal v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo, Koroške galerije likovnih umetnosti in Galerije Božidar Jakac ter Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sklopu raziskovalnega projekta Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979 (J6-3137).

Simpozij finančno podpirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in ERSTE sklad.

Spomladanski cikel predavanj SUZD

Spomeniki Istre in Kvarnerja skozi objektiv Branka Fučića

Predava Marijan Bradanović z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze na Reki

v četrtek, 11. aprila 2024, ob 18.00, v Avditoriju Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20.

Prenos v živo po Zoomu bo na voljo na povezavi:

https://us06web.zoom.us/j/86837922538  

Akademik Branko Fučić (8. 9. 1920 – 31. 1. 1999) je svojo osnovno umetnostnozgodovinsko izobrazbo, obogateno s terenskim delom in študijskimi potovanji ter delom v arhivih in knjižnicah, usmeril v razvoj nove interdisciplinarne raziskovalne metode, ki so jo v tistem času uvajali francoski zgodovinarji, zbrani okoli revije Annales. Vizualni del predavanja izpostavlja manj znan Fučićev fotografski opus iz let, ki jih je preživel v hrvaški restavratorski službi (1945 - 1947), in burne okoliščine, v katerih je nastajal. Fučić je že v teh letih, predvsem s terenskim delom v Istri, oblikoval svoje raziskovalne smernice. Predavanje se dotika tudi drugih akterjev, povezanih s Fučićevim delom v tistem času (F. Stelè, Lj. Karaman, A. Horvat, G. Gamulin, E. Cevc, A. Perc, M. Mirabella Roberti, V. Ekl... ). Fučićeve fotografije umetnostnih spomenikov Istre in Kvarnerja so interpretirane v kontekstu novih odkritij, temelječih na arhivskem gradivu, ki ga hranijo pri Ministrstvu za kulturo Republike Hrvaške in drugod, in skozi spomine avtorja predavanja, ki so nastali ob pogovorih z B. Fučićem.

Dr. Marijan Bradanović (Reka, 1966), nekdanji konservator (1992–2007), je redni profesor na Oddelku za umetnostno zgodovino in vodja katedre za varstvo, prezentacijo in interpretacijo dediščine Filozofske fakultete na Reki. Objavlja dela o dediščini poznega srednjega in zgodnjega novega veka ter teme iz varstva in zgodovine varstva kulturne dediščine.

Predavanje bo v hrvaškem jeziku. Udeležba je brezplačna.

Vabilo na ekskurzijo in redni občni zbor – Videm in Gorica
sobota, 9. marec 2024

Spoštovane članice in člani SUZD,

v soboto, 9. marca 2024, vas vabimo na ekskurzijo SUZD v Videm in Gorico, kjer si bomo ogledali razstavo Pittori del Settecento tra Venezia e l’Impero. Arte attraverso i territori del Friuli Venezia Giulia. Razstava je posvečena slikarjem, ki so bili v 18. stoletju aktivni na območju med Beneško republiko in cesarskimi deželami v okviru današnje dežele Furlanije Julijske krajine.
Razstava poteka na dveh lokacijah – na Videmskem gradu (Castello di Udine) in v Palači Attems Petzenstein. Po razstavi nas bo vodil kolega Saša Quinzi, ki je skupaj z Liliano Cargnelutti in Vania Gransinigh tudi avtor razstave. Občudovali bomo dela mojstrov kot so Giulio Quaglio, Giambattista Tiepolo, Giambattista Piazzetta, Luca Carlevarijs, Francesco Fontebasso, Nicola Grassi in drugi.

Ekskurzijo združujemo z rednim občnim zborom. Dnevni red občnega zbora:

1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Vsebinsko in finančno poročilo SUZD 2023
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Program dela za 2024
5. Izbris članov
6. Razno

Predvidena cena ob udeležbi 40 potnikov je 25 EUR (vključuje stroške prevoza in vstopnini na obe razstavi). Za imetnike ICOM kartic je cena 15 EUR. Za člane SUZD bomo poskusili urediti prost vstop na razstavi in vam bomo informacije o tem javili naknadno.

Odhod bo iz Ljubljane (Tivoli) ob 8.00, povratek v Ljubljano načrtujemo med 17.00 in 18.00. Prosti čas za kosilo bo v Vidmu po ogledu prvega dela razstave. 

Zaradi rezervacije avtobusa je obvezna prijava na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. do 23. februarja 2024. 

Prijazno vabljeni!

Vabilo na izlet v Zagreb

Spoštovane članice, spoštovani člani društva,
 
v soboto, 24. februarja 2024, vas vabimo na izlet v Zagreb z vodenim ogledom razstave Ivana Meštrovića v Galeriji Klovićevi dvori in vodenim ogledom stalne zbirke Mestnega muzeja v Zagrebu.Na pot se bomo iz Ljubljane odpravili z vlakom, ki odpelje z glavne železniške postaje ob 8.30 in prispe v Zagreb ob 10.39. Ob 12.30 nas pričakujejo v Galeriji Klovićevi dvori, ob 16.00 pa bo na vrsti obisk Muzeja grada Zagreba. Povratek iz Zagreba je ob 19.40 s prihodom v Ljubljano ob 21.47.Vodstvo po obeh razstavah bo krilo društvo, udeleženci pa poskrbite za nakup vozovnic.Cena vstopnic Klovićevi dvori

• imetniki ICOM brezplačno
• SUZD press kartica 7 EUR na osebo (če greste kot del skupine na vodstvo), sicer brezplačno

Cena vstopnic Muzej grada Zagreba:

• imetniki ICOM brezplačno
• skupinska vstopnica 3,5 EUR na osebo (za 10+ oseb)

Cena povratne vozovnice Ljubljana-Zagreb-Ljubljana:

• za upokojence 8 EUR – vozovnico kupite sami na železniški postaji, ker je treba za uveljavljanje popusta ob nakupu pokazati veljavno IJPP kartico
• za odrasle 18 EUR (Zagreb Spezial odrasli) – vozovnico kupite sami na železniški postaji

Kot skupina lahko koristimo ponudbo Citystar in kupimo cenejše skupinske vozovnice za odrasle, zato vas prosimo, da udeležbo potrdite na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. do 15. februarja 2024 in navedete:

• ali boste vozovnico kupili sami na postaji
• ali se želite pridružiti skupinskemu nakupu vstopnic

Prosimo, da upoštevate rok prijave, saj je treba vozovnice kupiti predhodno. Prijazno vabljeni!

16. 1. 2024

Vabilo na ponovoletno srečanje SUZD

Spoštovane članice, spoštovani člani društva,

vljudno vas vabimo na ponovoletno srečanje z zdravico v petek, 26. januarja 2024, ob 14. uri v Mestnem muzeju Ljubljana, Gosposka 15. 

Ogledali si bomo razstavo Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950 z vodstvom avtorice razstavnega projekta Barbare Savenc. 

Na ponovoletnem druženju bo pred začetkom vodenega ogleda možno plačati članarino za tekoče leto (preferiramo sicer nakazilo na TRR) in prevzeti člansko nalepko ter številki Zbornika za umetnostno zgodovino 2019 in 2021/22.Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da udeležbo potrdite do srede, 24. januarja 2024 do 12. ure na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Ob tem navedite, katero številko Zbornika za umetnostno zgodovino želite prevzeti, saj bomo le tako lahko pripravili dovolj izvodov. 

Vljudno vabljeni!

Plačilo članarine za leto 2024

Spoštovane članice, spoštovani člani,

članarino za leto 2024 lahko poravnate z vplačilom na transakcijski račun SUZD: SI56 0201 0001 5640 440.  Pri tem obvezno navedite svoje osebne podatke (ime, priimek in naslov) in namen nakazila ''članarina 2024''. Po prejemu nakazila vam bomo nalepko za člansko izkaznico poslali po pošti.

Podatki za nakazilo:
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
Aškerčeva cesta 2
1000 Ljubljana
IBAN: SI56 0201 0001 5640 440
Koda namena: OTHR
Swift: LJBASI2X
Referenca: SI 99 ali SI 00 2024

Izjemoma je možno tudi gotovinsko plačilo, vendar le po predhodnem dogovoru po 8. januarju 2024 pri Tjaši Debeljak Duranović v Narodni galeriji (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 01 /24 15 435). 

V tajništvu Oddelka za umetnostno zgodovino FF do nadaljnjega članarine ni možno plačati.

Hvala za razumevanje.

Vabilo

Spoštovane članice, spoštovani člani SUZD,

vabimo vas na

ogled Prelovškove vile v Ljubljani,

za katero je arhitekt Jože Plečnik zasnoval interier in ureditev vrta.

V ponedeljek, 6. novembra 2023, se ob 16.30 zberemo na Zarnikovi ulici 11, kjer nas bo sprejel dr. Damjan Prelovšek.

V skupino sprejmemo 10 udeležencev. Obvezne prijave zbiramo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. 

Prijazno vabljeni!

Monika OSVALD

Art Basel 2023 as the most prestigious brand among art fairs

Reviews and Presentations, 18 October 2023

This year, the summer 2023 edition of Art Basel took place in Basel on its regular dates, from June 15 to 18. During the week, the fair attracted 82,000 visitors, thus consolidating its position as the most important gathering of the art world in Europe. The focus remained on the presentations of 284 galleries from 36 countries, of which 21 participated in the fair for the first time, and 12 galleries made their debut in the central part of the fair. In addition to the established sectors, Galleries, Unlimited, Feature, Statements, Edition, Parcours, Film, Messeplatz Project, Conversations in Magazines, this year, following the example of the fairs in Hong Kong and Miami Beach, they also introduced Kabinett, an initiative encouraging select galleries to stage small thematic presentations in their stands.

Preberite več: Art Basel 2023 EN

Vabilo na predavanje

ICCHS - Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave – v sodelovanju s Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom vabi na drugo predavanje v jesenskem ciklu predavanj SUZD

v četrtek, 19. oktobra 2023 ob 18.00
v veliki predavalnici št. 34 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (pritličje glavne stavbe, desno).

Naš tokratni gost je umetnostni zgodovinar, poznavalec zgodnjenovoveškega kiparstva

dr. EIKE SCHMIDT, direktor galerije Uffizi, Firence
s predavanjem
Leonhard Kern: A European Sculptor of the 17th Century / Leonhard Kern: Evropski kipar 17. stoletja

Leonhard Kern je bil eden najpomembnejših nemških kiparjev prve polovice 17. stoletja. Njegova dela, še posebej slonokoščena, so končala v številnih dvornih in plemiških zbirkah. V svojem delu je tematsko posegal ne le po tedaj običajni verski in mitološki tematiki, ampak se je v okviru žanrske tematike lotil tudi grozot tridesetletne vojne, ki jo je v Schwäbisch Hallu tudi sam doživel. Prvo dokumentirano in ohranjeno delo Leonharda Kerna hranijo v Pokrajinskem muzeju Maribor. Gre za dva reliefa z nekdanjega velikega oltarja cerkve v Gornjem Gradu, ki ga je za to rezidenco ljubljanske škofije leta 1613 naročil škof Tomaž Hren.

Dr. Eike Schmidt je od leta 2015 direktor enega največjih svetovnih muzejev, Galerij Uffizi (Gallerie degli Uffizi), kjer trenutno zaključuje svoj drugi mandat. Po študiju v Heidelbergu je med letoma 1994 in 2001 deloval na nemškem umetnostnozgodovinskem inštitutu v Firencah (Kunsthistorisches Institut in Florenz), nato od 2001 do 2006 v National Gallery of Art v Washingtonu in med 2006 in 2008 v J. Paul Getty Museum v Los Angelesu. Dve leti je bil direktor oddelka za kiparstvo londonske dražbene hipe Sotheby’s, med 2009 in 2015 pa vodja oddelka za umetno obrt, tekstil in kiparstvo v Minneapolis Institute of Arts. Po prevzemu vodenja Galerij Uffizi je bil izbran za novega direktorja dunajskega Kunsthistorisches Museum, a se je mestu odpovedal v prid drugemu mandatu v Firencah. Raziskovalno delo dr. Schmidta je povezano z zgodnjenovoveškim kiparstvom in zbirateljstvom, doktoriral je z nalogo o medičejski zbirki slonokoščenega kiparstva poznega 16. in 17. stoletja (v obliki monografije Das Elfenbein der Medici je disertacijo izdal leta 2012).

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku, sledil bo pogovor z gostom, vodil ga bo doc. dr. Stanko Kokole, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 

Vljudno vabljeni!

Vljudno vas vabimo na predavanje

dr. Tomislava Vignjevića 

Grbi slovenskih dežel v umetninah, povezanih z Maksimilijanom I.

v torek, 24. oktobra 2023, ob 18. uri
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Prešernova 22

V času vladavine cesarja Maksimilijana I. (1459-1519) je po njegovem naročilu nastala cela vrsta izjemnih umetnin, ki so nadvse pomembni propagandni in umetniški spomeniki tega obdobja začetka novega veka. V tem okvirju so nastala tudi dela, ki so povezana s slovenskimi deželami, saj so na njih grbi notranjeavstrijskih dežel, ki lahko med drugim ponazarjajo »kraljevino Sklavanijo«, kot si jo je zamislil Maksimilijan I., ali pa pričajo o njegovih vladarskih aspiracijah. Predavanje bo zatorej posvečeno grbom slovenskih dežel na slovitem Slavoloku Maksimilijana I., na Zmagoslavnem pohodu in v Grbovni knjigi. Ta dela nam zelo natančno predstavijo umetniška hotenja in politične načrte Maksimilijana I., tudi v povezavi s slovenskimi deželami.

Tomislav Vignjević (1962) je umetnostni zgodovinar in likovni kritik. Področja, ki se jim posveča, so predvsem poznogotska in renesančna ter moderna in sodobna umetnost. Bil je višji kustos v Narodni galeriji (1992-2000) in izredni profesor na Univerzi na Primorskem (2005-2017), od 2004 pa je zaposlen na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru. Deluje tudi kot zunanji sodelavec Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Je avtor petih knjig (Mojster Kranjskega oltarja (1996), Trije redovi sveta (2004), Mrtvaški ples v Istri: Beram in Hrastovlje (2013), Besede o podobah (2018), Depictions of the three orders and estates (2019)) ter številnih razprav in katalogov o starejši in moderni umetnosti. Težišče njegovih raziskav je na ikonoloških aspektih umetnosti in na politični ikonografiji zgodnje novoveškega slikarstva.

Vljudno vas vabimo na predavanje

dr. Renate Komić Marn

Rodbinske portretne galerije grofov Auersperg na gradovih Turjak, Gornja Radgona in Križ

v torek, 10. oktobra 2023, ob 18. uri
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Prešernova 22

Predavanje lahko v živo spremljate tudi na ZOOMu: https://us06web.zoom.us/j/82896339090?pwd=bRaywiTiVhBioFis93FbXJvYJ9QkQl.1 

Rodbina Auersperg je kot najznamenitejša plemiška rodbina na Kranjskem z zgodovinskega in genealoškega vidika zelo dobro preučena, umetnostno naročništvo in zbirateljstvo njenih članov pa je bilo doslej deležno manj pozornosti. V predavanju bodo predstavljene zbirke portretov članov rodbine Auersperg, ki so jih nekdaj hranili na gradovih Turjak, Gornja Radgona in Križ. Portretne galerije na teh gradovih poleg prvotnih lastnikov povezuje tudi dejstvo, da se niso ohranile. Na podlagi primerjalne analize arhivskih, slikovnih in drugih virov je mogoče določiti ali predlagati identifikacijo portretirancev, preliminarni rezultati raziskav pa omogočajo pogojno atribucijo portretov in v nekaterih primerih tudi določanje njihovih sedanjih hranišč.

Dr. Renata Komić Marn je znanstvena sodelavka na ZRC SAZU (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta) v Ljubljani. Raziskuje zgodovino umetnostnih zbirk in zbirateljstva v 19. in 20. stoletju s poudarkom na provenienci umetnin, posveča se tudi portretnemu slikarstvu. Za disertacijo o zbirki Edvarda in Karla Strahla (Strahlova zbirka v Stari Loki in njena usoda po letu 1918, 2016) je prejela nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Udeležba na predavanju je brezplačna.

Toplo vas vabimo na strokovno ekskurzijo Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Po vipavskih poteh baročnega slikarja Antona Cebeja

v soboto, 7. oktobra 2023

Vodil bo dr. Ferdinand Šerbelj.

Lani je minilo 300 let od rojstva enega najpomembnejših slovenskih baročnih slikarjev Antona Cebeja. Rodil se je 23. maja 1722 v takrat vipavski župniji sv. Jurija v Šturjah, danes neločljivem delu Ajdovščine. Arhivska poročila o Cebeju so skromna, na srečo pa nam ostajajo dela, ki so slikovit kažipot njegovega življenja in ustvarjalnosti. Med njimi gotovo prevladujejo izjemne poslikave župnijskih cerkva zgornje Vipavske doline, ki si jih bomo ogledali.
Na poti se bomo srečali tudi z deli še dveh predstavnikov ljubljanske baročne četverice slikarjev, s freskami Franca Jelovška in oltarnimi slikami Valentina Metzingerja.

 Program:
Odhod iz Ljubljane s parkirišča v Tivoliju ob 8.00.
Naš prvi postanek bo v idiličnem okolju cerkvice Sv. kozme in Damijana v Podbrju pri Nanosu. Pot bomo nadaljevali do bližnje strnjene vasi Slap, kjer je tamkajšnji ž. c. sv. Matije Jelovšek leta 1744 poslikal kapelo sv. Notburge, Metzinger pa zanjo naslikal oltarno sliko. Zatem se bomo z avtobusom odpeljal v Vipavo, kjer si bomo ogledali ž. c. sv. Štefana. Tam se bomo srečali s freskami F. Jelovška in slikami V. Metzingerja. Pot bomo nadaljevali do cerkve sv. . Petra pod Dobravljamo, ki velja za galerijo Cebejevega slikarstva.

Med ogledi si bomo vzeli čas za druženje ob kavi ali kapljici odličnih vipavskih vin, zaključili pa s kosilom.
Prevideni prihod v Ljubljano je okoli 18.00.
Cena: 60,00 EUR (v ceno je vključeno tudi kosilo brez pijače)
V primeru večjega števila prijav bo cena ekskurzije nižja.

Prijave zbiramo do ponedeljka, 2. oktobra, na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Vabilo na predavanje Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

v četrtek, 25. maja 2023, ob 18.00
Dvorana štirih letnih časov SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje
in na platformi Zoom https://us02web.zoom.us/j/83459455465?pwd=YzhYTW1jL2kwcHhuN04vc0JqQUJHUT09 

dr. Anja Iskra
Kulturna politika in likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941–1945

Maribor je po napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo in razkosanju slovenskega ozemlja med štiri okupatorje postal središče nemške začasne pokrajinske enote Spodnja Štajerska. Ker je bil glavni cilj okupacijske politike na Spodnjem Štajerskem formalnopravna priključitev tega ozemlja k pokrajini Štajerski, so začele nemške oblasti tu izvajati strogo raznarodovalno politiko, znotraj katere je imela pomembno vlogo tudi kulturna politika. V predavanju bodo na podlagi arhivskega gradiva predstavljena dva fenomena, ki odslikavata nemška politična prizadevanja po čimprejšnjem ponemčenju tega ozemlja z (iz)rabo tamkajšnje kulturne dediščine. Prvi fenomen je organizacija umetniškega življenja z vzpostavitvijo mariborske podružnice graškega Združenja štajerskih umetnikov in ljubiteljev umetnosti ter prirejanjem ideološko zaznamovanih likovnih razstav. Drugi fenomen pa so nacistične zaplembe kulturnozgodovinskih predmetov ter nacistično razumevanje oziroma odnos do spodnještajerske kulturne dediščine.

Anja Iskra je zaposlena kot asistentka z doktoratom na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta, ZRC SAZU in kot asistentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Njene raziskave se osredotočajo zlasti na nemško nacionalsocialistično kulturno politiko okupirane slovenske Štajerske, na problematiko razmerja med umetnostjo in politiko ter ideološko instrumentalizacijo kulturne dediščine v 20. stoletju.

Udeležba je brezplačna.

Soorganizator predavanja je ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta.

Vabilo na predavanje Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

v četrtek, 18. maja 2023, ob 18.00
Dvorana štirih letnih časov SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje
in na platformi Zoom https://us02web.zoom.us/j/81241286753?pwd=cWlmaWRHWHlmMjliZ1FuSElKeHpzUT09 

Giulia Brunello in Raphaël Bortolotti
Italijansko deželno gledališče v 19. stoletju: organizacija, repertoar in izvirna scenska oprema Teatra Sociale v Feltrah

V prispevku bo predstavljen projekt o gledališču Teatro Sociale iz 19. stoletja v Feltrah, katerega posebnost je, da se je v njem poleg originalne odrske opreme ohranil tudi prvotni avditorij iz prve polovice 19. stoletja. Naše raziskave se osredotočajo predvsem na zgodovino gledališča od začetka v času habsburške in francoske vladavine do združitve Italije.

Naš projekt na podlagi arhivskih virov in izvirne odrske opreme to gledališče obravnava z različnih vidikov: upravljanja gledališke družbe in oblike njene organizacije, pokroviteljev/vlagateljev in njihovih mrež, repertoarja in predstav, arhitekture in njene notranje ter odrske opreme. Analiza tega gledališča z družbeno-kulturnega vidika omogoča poglobljen pregled pomembnega in razširjenega pojava širjenja deželnih gledališč v italijanskih deželah pred združitvijo Italije v 19. stoletju, po drugi strani pa nam Teatro Sociale omogoča, da opozorimo na posebnost tega gledališča: ohranjenost izvirne odrske opreme iz 19. stoletja.

Dekoracija, ki je še ohranjena v Feltrah, predstavlja posebne metodološke izzive za umetnostno zgodovino. Kako preučevati izvirne scenske elemente, ko pa jih je ostalo tako malo? Kakšne vire je mogoče uporabiti? Katere informacije je mogoče črpati iz njih? Odrska oprema v Feltrah je bila nedavno restavrirana in je še vedno predmet razprav o njeni uporabi in o odnosu meščanov ter širše javnosti do nje.
 
Biografija
Giulia Brunello
Postdoktorska raziskovalka dr. Giulia Brunello se ukvarja z raziskavami na področjih družbene zgodovine, zgodovine spola in kulturne zgodovine na Università degli Studi v Padovi. Trenutno sodeluje z interdisciplinarno skupino pri SNSF projektu na Univerzi za umetnost v Bernu (HKB) z naslovom Italijansko deželno gledališče in Risorgimento. Organizacija, repertoar in izvirna odrska dekoracija Teatra Sociale v Feltrah 1797–1866". Fokus njenega raziskovanja je organizacija in upravljanje gledališč s poudarkom na definiranju vloge posameznega deležnika, rekonstrukciji mrež gledaliških skupin in impresarijev ter osvetljevanju vloge odrskih delavcev.
 
Raphaël Bortolotti
Raphaël Bortolotti je leta 2017 izvedel za obstoj originalne odrske opreme iz 19. stoletja v gledališču mesteca Feltre v severni Italiji. Njegovo odkritje je pripeljalo do mednarodnega projekta pod okriljem Univerze za umetnost v Bernu (HKB) "Italijansko provincialno gledališče in Risorgimento, ki ga je podprla Švicarska nacionalna znanstvena fundacija, pri kateri je bil Bortolotti zaposlen kot znanstveni sodelavec (https://www.hkb-interpretation.ch/projekte/ feltre). Raphaël Bortolotti ima magisterij iz umetnostne zgodovine Univerze v Lausanni in magisterij iz baročnega petja na Schola Cantorum Basiliensis. V okviru omenjenega projekta pripravlja doktorat iz umetnostne zgodovine o italijanskem odrskem slikarstvu v 19. stoletju pod somentorstvom Marie Ide Biggi (Università Ca'Foscari, Benetke) in Philippa Kaenela (Univerza v Lausanni).

Udeležba je brezplačna. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
 

^{9. 4. 2023}

Slavnostna podelitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo Vas vljudno vabi na slavnostno podelitev

nagrade in priznanj Izidorja Cankarja.

Podelitev bo v ponedeljek, 17. aprila 2023, ob 13. uri v Avditoriju Moderne galerije, Cankarjeva 15, Ljubljana.

Nagrado Izidorja Cankarja v letu 2023 prejme
dr. Blaž Resman, znanstveni svetnik v pokoju, za življenjsko delo pri raziskovanju starejše likovne umetnosti na Slovenskem.

Priznanje Izidorja Cankarja v letu 2023 prejme
dr. Katra Meke za razstavni projekt Fortunat Bergant (1721–1769).

Priznanje Izidorja Cankarja v letu 2023 prejmeta
prof. dr. Matej Klemenčič in prof. dr. Enrico Lucchese za organizacijo in izvedbo mednarodnega simpozija Patrons, Intermediaries and Venetian Artists in Vienna and Imperial Domains (1650–1750) ter uredništvo istoimenske znanstvene monografije.

Priznanje Izidorja Cankarja v letu 2023 prejmejo
Oddelek dokumentacija – arhiv Moderne galerije in kustosinje Jana Intihar Ferjan, Bojana Rogina in Teja Merhar, za izjemni prispevek k oblikovanju, hranjenju in proučevanju arhiva podatkov na področju likovne/vizualne umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem.

Utemeljitve so dostopne na povezavi.

^{9. 4. 2023}

I. redni občni zbor Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Spoštovane kolegice in kolegi,

sklicujem I. redni občni zbor SUZD
v torek, 9. maja 2023, ob 15. uri
v Avditoriju Narodne galerije, Ljubljana.

Dnevni red:
1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Vsebinsko in finančno poročilo SUZD 2022
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Program dela za 2023/2024
5. Izbris članov
6. Razno

Dr. Helena Seražin
predsednica SUZD

Javni razpis in poziv za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanja Izidorja Cankarja leta 2023

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo na podlagi statuta društva in v skladu s pravilnikom, objavljenim na spletni strani društva

objavlja

JAVNI RAZPIS IN POZIV ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA NAGRADO, PRIZNANJE IN ČASTNO PRIZNANJE IZIDORJA CANKARJA

za življenjsko delo in za izjemne raziskovalne dosežke ter za posebne zasluge na področju umetnostne zgodovine in drugih z umetnostno zgodovino sorodnih ved.

Kandidate za nagrade, priznanja in častna priznanja lahko predlagajo strokovne organizacije, ki opravljajo strokovne naloge, posamezniki na področju umetnostne zgodovine in varstva kulturne dediščine ter člani društva. Pisne predloge s podatki naj predlagatelji pošljejo na naslov:

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
c/o Oddelek za umetnostno zgodovino
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana
s pripisom: za nagrade Izidorja Cankarja – ne odpiraj!

Rok za predložitev predlogov je 18. februar 2023.

Več informacij na povezavi.