Vabilo na predavanje Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

v četrtek, 25. maja 2023, ob 18.00
Dvorana štirih letnih časov SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje
in na platformi Zoom https://us02web.zoom.us/j/83459455465?pwd=YzhYTW1jL2kwcHhuN04vc0JqQUJHUT09 

dr. Anja Iskra
Kulturna politika in likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941–1945

Maribor je po napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo in razkosanju slovenskega ozemlja med štiri okupatorje postal središče nemške začasne pokrajinske enote Spodnja Štajerska. Ker je bil glavni cilj okupacijske politike na Spodnjem Štajerskem formalnopravna priključitev tega ozemlja k pokrajini Štajerski, so začele nemške oblasti tu izvajati strogo raznarodovalno politiko, znotraj katere je imela pomembno vlogo tudi kulturna politika. V predavanju bodo na podlagi arhivskega gradiva predstavljena dva fenomena, ki odslikavata nemška politična prizadevanja po čimprejšnjem ponemčenju tega ozemlja z (iz)rabo tamkajšnje kulturne dediščine. Prvi fenomen je organizacija umetniškega življenja z vzpostavitvijo mariborske podružnice graškega Združenja štajerskih umetnikov in ljubiteljev umetnosti ter prirejanjem ideološko zaznamovanih likovnih razstav. Drugi fenomen pa so nacistične zaplembe kulturnozgodovinskih predmetov ter nacistično razumevanje oziroma odnos do spodnještajerske kulturne dediščine.

Anja Iskra je zaposlena kot asistentka z doktoratom na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta, ZRC SAZU in kot asistentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Njene raziskave se osredotočajo zlasti na nemško nacionalsocialistično kulturno politiko okupirane slovenske Štajerske, na problematiko razmerja med umetnostjo in politiko ter ideološko instrumentalizacijo kulturne dediščine v 20. stoletju.

Udeležba je brezplačna.

Soorganizator predavanja je ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta.

Vabilo na predavanje Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

v četrtek, 18. maja 2023, ob 18.00
Dvorana štirih letnih časov SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje
in na platformi Zoom https://us02web.zoom.us/j/81241286753?pwd=cWlmaWRHWHlmMjliZ1FuSElKeHpzUT09 

Giulia Brunello in Raphaël Bortolotti
Italijansko deželno gledališče v 19. stoletju: organizacija, repertoar in izvirna scenska oprema Teatra Sociale v Feltrah

V prispevku bo predstavljen projekt o gledališču Teatro Sociale iz 19. stoletja v Feltrah, katerega posebnost je, da se je v njem poleg originalne odrske opreme ohranil tudi prvotni avditorij iz prve polovice 19. stoletja. Naše raziskave se osredotočajo predvsem na zgodovino gledališča od začetka v času habsburške in francoske vladavine do združitve Italije.

Naš projekt na podlagi arhivskih virov in izvirne odrske opreme to gledališče obravnava z različnih vidikov: upravljanja gledališke družbe in oblike njene organizacije, pokroviteljev/vlagateljev in njihovih mrež, repertoarja in predstav, arhitekture in njene notranje ter odrske opreme. Analiza tega gledališča z družbeno-kulturnega vidika omogoča poglobljen pregled pomembnega in razširjenega pojava širjenja deželnih gledališč v italijanskih deželah pred združitvijo Italije v 19. stoletju, po drugi strani pa nam Teatro Sociale omogoča, da opozorimo na posebnost tega gledališča: ohranjenost izvirne odrske opreme iz 19. stoletja.

Dekoracija, ki je še ohranjena v Feltrah, predstavlja posebne metodološke izzive za umetnostno zgodovino. Kako preučevati izvirne scenske elemente, ko pa jih je ostalo tako malo? Kakšne vire je mogoče uporabiti? Katere informacije je mogoče črpati iz njih? Odrska oprema v Feltrah je bila nedavno restavrirana in je še vedno predmet razprav o njeni uporabi in o odnosu meščanov ter širše javnosti do nje.
 
Biografija
Giulia Brunello
Postdoktorska raziskovalka dr. Giulia Brunello se ukvarja z raziskavami na področjih družbene zgodovine, zgodovine spola in kulturne zgodovine na Università degli Studi v Padovi. Trenutno sodeluje z interdisciplinarno skupino pri SNSF projektu na Univerzi za umetnost v Bernu (HKB) z naslovom Italijansko deželno gledališče in Risorgimento. Organizacija, repertoar in izvirna odrska dekoracija Teatra Sociale v Feltrah 1797–1866". Fokus njenega raziskovanja je organizacija in upravljanje gledališč s poudarkom na definiranju vloge posameznega deležnika, rekonstrukciji mrež gledaliških skupin in impresarijev ter osvetljevanju vloge odrskih delavcev.
 
Raphaël Bortolotti
Raphaël Bortolotti je leta 2017 izvedel za obstoj originalne odrske opreme iz 19. stoletja v gledališču mesteca Feltre v severni Italiji. Njegovo odkritje je pripeljalo do mednarodnega projekta pod okriljem Univerze za umetnost v Bernu (HKB) "Italijansko provincialno gledališče in Risorgimento, ki ga je podprla Švicarska nacionalna znanstvena fundacija, pri kateri je bil Bortolotti zaposlen kot znanstveni sodelavec (https://www.hkb-interpretation.ch/projekte/ feltre). Raphaël Bortolotti ima magisterij iz umetnostne zgodovine Univerze v Lausanni in magisterij iz baročnega petja na Schola Cantorum Basiliensis. V okviru omenjenega projekta pripravlja doktorat iz umetnostne zgodovine o italijanskem odrskem slikarstvu v 19. stoletju pod somentorstvom Marie Ide Biggi (Università Ca'Foscari, Benetke) in Philippa Kaenela (Univerza v Lausanni).

Udeležba je brezplačna. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
 

^{9. 4. 2023}

Slavnostna podelitev nagrade in priznanj Izidorja Cankarja

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo Vas vljudno vabi na slavnostno podelitev

nagrade in priznanj Izidorja Cankarja.

Podelitev bo v ponedeljek, 17. aprila 2023, ob 13. uri v Avditoriju Moderne galerije, Cankarjeva 15, Ljubljana.

Nagrado Izidorja Cankarja v letu 2023 prejme
dr. Blaž Resman, znanstveni svetnik v pokoju, za življenjsko delo pri raziskovanju starejše likovne umetnosti na Slovenskem.

Priznanje Izidorja Cankarja v letu 2023 prejme
dr. Katra Meke za razstavni projekt Fortunat Bergant (1721–1769).

Priznanje Izidorja Cankarja v letu 2023 prejmeta
prof. dr. Matej Klemenčič in prof. dr. Enrico Lucchese za organizacijo in izvedbo mednarodnega simpozija Patrons, Intermediaries and Venetian Artists in Vienna and Imperial Domains (1650–1750) ter uredništvo istoimenske znanstvene monografije.

Priznanje Izidorja Cankarja v letu 2023 prejmejo
Oddelek dokumentacija – arhiv Moderne galerije in kustosinje Jana Intihar Ferjan, Bojana Rogina in Teja Merhar, za izjemni prispevek k oblikovanju, hranjenju in proučevanju arhiva podatkov na področju likovne/vizualne umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem.

Utemeljitve so dostopne na povezavi.

^{9. 4. 2023}

I. redni občni zbor Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Spoštovane kolegice in kolegi,

sklicujem I. redni občni zbor SUZD
v torek, 9. maja 2023, ob 15. uri
v Avditoriju Narodne galerije, Ljubljana.

Dnevni red:
1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Vsebinsko in finančno poročilo SUZD 2022
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Program dela za 2023/2024
5. Izbris članov
6. Razno

Dr. Helena Seražin
predsednica SUZD

Javni razpis in poziv za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanja Izidorja Cankarja leta 2023

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo na podlagi statuta društva in v skladu s pravilnikom, objavljenim na spletni strani društva

objavlja

JAVNI RAZPIS IN POZIV ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA NAGRADO, PRIZNANJE IN ČASTNO PRIZNANJE IZIDORJA CANKARJA

za življenjsko delo in za izjemne raziskovalne dosežke ter za posebne zasluge na področju umetnostne zgodovine in drugih z umetnostno zgodovino sorodnih ved.

Kandidate za nagrade, priznanja in častna priznanja lahko predlagajo strokovne organizacije, ki opravljajo strokovne naloge, posamezniki na področju umetnostne zgodovine in varstva kulturne dediščine ter člani društva. Pisne predloge s podatki naj predlagatelji pošljejo na naslov:

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
c/o Oddelek za umetnostno zgodovino
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana
s pripisom: za nagrade Izidorja Cankarja – ne odpiraj!

Rok za predložitev predlogov je 18. februar 2023.

Več informacij na povezavi. 

Plačilo članarine za leto 2023

Spoštovane članice, spoštovani člani,

članarino za leto 2023 lahko poravnate na dva načina:

Negotovinsko z vplačilom na transakcijski račun SUZD: SI56 0201 0001 5640 440, pri tem obvezno navedite svoje osebne podatke (ime, priimek in naslov) in namen nakazila ''članarina + leto, za katero plačujete članarino''. Po prejemu nakazila vam lahko nalepko pošljemo po pošti ali jo po dogovoru prevzamete v Narodni galeriji.

Gotovinsko plačilo je trenutno možno le po predhodnem dogovoru pri Tjaši Debeljak Duranović v Narodni galeriji (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 01 /24 15 435).

V tajništvu Oddelka za umetnostno zgodovino FF do nadaljnjega članarine ni možno plačati.
Hvala za razumevanje.

^{6. 12. 2022}

Vabilo na posvet o ptujski veduti

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Mestna občina Ptuj

vljudno vabijo na posvet o ptujski veduti,

ki bo v sredo, 14. decembra 2022, s pričetkom ob 10. uri v mali dvorani Mestnega kina Ptuj, Cvetkov trg 1, Ptuj

Podoba mesta Ptuj v pogledu z južne strani se je proslavila kot najlepša in najodličnejša mestna veduta na Slovenskem. Struktura mesta se je skozi stoletja seveda spreminjala, pri čemer so njeni snovalci vse doslej znali in tudi želeli ohranjati temeljne vrednote ptujskega urbanizma. Potem pa je bila avgusta 2021 porušena stara usnjarna v prvi liniji stavb ob Dravi in v mestni veduti je zazijala velika luknja. Usnjarna je bila zgrajena leta 1860 na poziciji pod osrednjo stavbo grajskega kompleksa in je z obliko, skladno z okoliškimi stavbami, predstavljala enega od temeljev trikotniško zasnovane mestne celote. Mestna občina Ptuj načrtuje rušenje še sosednjih treh stavb v isti liniji, s čimer naj bi se ob Dravi sprostilo precej veliko zemljišče. Podoba Ptuja se radikalno spreminja. Namen posveta, na katerega vabimo strokovno in laično javnost, je odpreti široko razpravo o novi situaciji v urbani zasnovi Ptuja.

PROGRAM POSVETA (programska knjižica pdf)

Pozdravni nagovori gospe Nuške Gajšek, županje Mestne občine Ptuj ter predstavnikov Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

dr. Marjeta Ciglenečki: Ptujska veduta

dr. Dejan Zadravec: Urbana podoba dela Dravske ulice (hišne št. 14, 16 in 18) skozi zgodovino

dr. Igor Sapač: Med ptujsko historično mestno veduto ter pogledi na urbanistično in industrijsko kulturno dediščino

dr. Simona Menoni: Spomeniškovarstvena problematika varovanja mestnega jedra Ptuja

dr. Tanja Simonič Korošak: Veduta in mestna krajina. Kulturnovarstveni vidiki

univ. dipl. inž. arh. Aleksander Ostan: Pomen mestnih vedut nekoč in danes; percepcija, kompozicija, degradacija

univ. dipl. ing. arh. Markus Zechner: Ohranjanje starega mestnega jedra v kontekstu sodobnega urbanega razvoja

Razprava na temo: Kako zavarovati ostanke ptujske vedute v sedanjih okoliščinah?

Sprehod po terenu nekdanje usnjarne in po desnem bregu Drave z razgledom na Ptuj

Vabilo in program (pdf)

^{Jesenski cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva}

Cesarski portreti Jožefa Tominca

predava Alessandro Quinzi

v torek, 15. novembra 2022 ob 18.00

v Avditoriju Narodne galerije (vhod Prešernova 22) ali preko Zooma na povezavi.

Ko se je Jožef Tominc leta 1818 vrnil z Rima, si je služil kruh tudi z upodabljanjem habsburških vladarjev, ki so se leta 1806 odpovedali kroni Svetega rimskega cesarstva in prevzeli naziv avstrijskih cesarjev. Zamenjava vladarskih insignij je zahtevala nove portrete, ki so jih naročale tudi lokalne oblasti, predvsem ob priliki cesarjevih obiskov. Tominc si je utrdil ugled portretista vladajočih Habsburžanov za časa Ljubljanskega kongresa, ko je po naročilu c.–kr. realne in navtične akademije iz Trsta kopiral Portret cesarja Franca I., ki ga je za ljubljanski gubernij naslikal Giovanni Battista Lampi mlajši.

Alessandro Quinzi je diplomiral iz spomeniškega varstva na Univerzi v Vidmu, kjer je tudi specializiral iz umetnostne zgodovine. Od leta 2002 je zaposlen pri Pokrajinskih muzejih v Gorici kot kustos umetniške zbirke. Je avtor številnih člankov, ki so vezani predvsem na zgodovinsko Goriško, za bančno fundacijo CRTrieste je leta 2011 napisal monografijo o Jožefu Tomincu.

Udeležba na predavanju je brezplačna. Prijazno vabljeni!

^{1. 11. 2022}

Jesenski cikel predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

O likovnih upodobitvah bosenske kraljice Katarine Kotromanić (1425-1478) in njeni nagrobni plošči v Rimu

predava Husein Sejko Mekanović

v torek, 8. novembra 2022 ob 18.00

v Avditoriju Narodne galerije (vhod Prešrnova 22) ali preko Zooma na povezavi

Bosenska kraljica Katarina Kotromanić (1425-1478) je močno prisotna v ljudskem izročilu in sodi med najpomembnejše simbole bosenske državnosti. Zadnjih dvanajst let življenja je preživela v Rimu. Njeni posmrtni ostanki so bili pokopani v rimski baziliki Santa Maria in Aracoeli. Znamenit je napis na njeni nagrobni plošči, ki ga je v strokovno literaturo vpeljal slovenski slovničar in šolnik Adam Bohorič (ok. 1524-1601/2).

V letošnji 74. številki ljubljanske revije Umetnostna kronika je predavatelj precej podrobno že predstavil kraljico. Poleg novih ugotovitev, povezanih z njeno nagrobno ploščo in napisom, bo na predavanju predstavil pet kvalitetnih del renesančnih mojstrov, na katerih je iskal njeno podobo. Med njimi je tudi bronasta kolajna, ki jo je okoli leta 1482 ustvaril beneški medaljer Vettor Gambello Camelio (1455/60-1537). Predavanje bo zaključil z znamenito relikvijo, ki jo je kraljica prinesla v Rim in s tem, kot vse kaže, vplivala na nastanek zelo pomembne ustanove.

Husein Sejko Mekanović je bil rojen leta 1972 v Bosni in Hercegovini. Po diplomi iz umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je raziskoval predvsem umetnostno zgodovino srednjega veka. V Sloveniji in v Bosni in Hercegovini je sodeloval na več strokovnih posvetih in objavil več strokovnih prispevkov.

Udeležba na predavanju je brezplačna.

^{Spomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva}

Epistolarij Franceta Steleta. Prispevki k duhovni zgodovini.

Vabimo vas na predavanje dr. Vesne Krmelj

Epistolarij Franceta Steleta. Prispevki k duhovni zgodovini.

v torek, 24. maja 2022, ob 18. uri
v Avditoriju Narodne galerije, vhod Prešernova 22.

Udeležba na predavanju je brezplačna. Predavanje bo možno spremljati v živo in preko ZOOM-a na povezavi:  https://zoom.us/j/93385253530?pwd=MlpHbmlsRTREajJ2MUFuYUNhOG9CQT09

Profesor in akademik dr. France Stele je svojo prejeto korespondenco zapustil Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ohranjenih je več kot 12.000 pisem s skoraj 2.300 korespondenti, kar arhiv uvršča med večje korespondenčne zbirke, ki jih hranita SAZU in NUK. Pisma, ki jih je Stele prejel med letoma 1901 in 1972, po vsebini segajo na različna kulturna, družbena, znanstvena in osebna področja, med katerimi je pogosto nemogoče postaviti ostro ločnico.
Predavateljica se bo osredotočila na Steletov epistolarij kot na celoto, ki nam med drugim odkriva, kako je Stele razvil in gojil veščino dopisovanja in kako so ga kot človeka in strokovnjaka doživljali njegovi sodobniki. Steletov epistolarij je tesno povezan z njegovim strokovnim in znanstvenim delom, njegove vrednosti za preučevanje umetnostne zgodovine kot zgodovine duha pa se je nedvomno zavedal tudi sam, saj je v oporoki zapisal, da izrecno želi, da se po njegovi smrti ne uniči noben, na videz še tako nepomemben zapisek in spominek v zapuščini razen, če sta njegovo brezpomembnost ugotovila njegova hčerka Melita in dr. Emilijan Cevc. S tem, ko je Stele vse svoje zapiske in korespondenco prepustil v upravljanje hčerki, umetnostni zgodovinarki Meliti Stele Možina (1929–1987), in umetnostnemu zgodovinarju dr. Emilijanu Cevcu (1920–2006) je v določenem smislu celoto po svojem značaju opredelil kot umetnostnozgodovinsko.

Preberite več: Predavanje Vesna Krmelj