SUZD

Radovljica je Linhartovo mesto. Po njem se imenuje marsikatera ustanova in glavni trg, na dan njegovega rojstva praznuje Radovljica občinski kulturni praznik, pred dvema letoma pa mu je Mestni muzej Radovljica v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem posvetil še razstavo Anton Tomaž Linhart (1756−1795). Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan. Z naslovom so avtorji želeli povedati, da so Linhartova osebnost, njegovo delo in doba, v kateri je živel, v slovenski javnosti v mnogočem še skrivnost, a ga bo nadaljnje raziskovanje in predstavljanje javnosti bolj približalo; postal nam bo bolj znan.
Linhartova podoba nam je bila doslej znana zgolj kot silhueta iz pesniške zbirke Blumen aus Krain (Cvetje s Kranjskega) iz leta 1781, ki pa so ji kasneje nekateri umetniki poskušali vtisniti poteze izraza obraza. Med temi je najbolj znana risba akademskega slikarja Božidarja Jakca, ki je bila tudi podlaga za logotip radovljiške razstave.
V ponedeljek, 19. aprila 2010, ob 18. uri bodo v dvorani prvega nadstropja radovljiške graščine o odkritju Linhartovega portreta v Avstrijski nacionalni knjižnici spregovorili odkritelj podobe izr. prof. dr. Dragan Božič, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, Ivo Svetina, direktor Slovenskega gledališkega muzeja in soavtor razstave v Radovljici, in dr. Ferdinand Šerbelj, muzejski svetnik Narodne galerije. Spregovorili bodo o odkritju in o tem, kaj znana podoba našega razsvetljenca lahko pomeni za nadaljnje raziskovanje njegovega življenja, za slovensko literarno in umetnostno zgodovino in za razstavo v Radovljici.
Prireditev bo povezovala Verena Štekar-Vidic, direktorica Muzejev radovljiške občine.

Organizatorji Inštitut za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem, Slovensko arheološko društvo in Slovensko konservatorsko društvo vas vljudno vabimo, da se udeležite drugega seminarja o pravnem varstvu kulturne dediščine. Po uspešnem prvem mednarodnem seminarju »Cultural heritage and legal aspects in Europe«, ki se je odvijal septembra 2009, najavljamo drugi seminar na temo »Kulturna krajina: pravni okvirji varovanja kulturne dediščine / Cultural landscape: legal frameworks for the protection of cultural heritage«. Potekal bo od 9. do 11. septembra 2010 v prostorih Inštituta za dediščino Sredozemlja v Piranu.

Preberite več: Kulturna krajina: pravni okvirji varovanja kulturne dediščine

Dr. Cene Avguštin (1923−2010)

Sporočamo žalostno novico, da nas je v torek, 30. marca 2010, zapustil častni član društva, dr. Cene Avguštin, pobudnik muzealstva in razstavne dejavnosti v Kranju, prvi direktor Mestnega muzeja in nato Gorenjskega muzeja v Kranju.

Avguštinovo znanstveno in raziskovalno delo je med drugim zajemalo urbanistični, naselbinski in arhitekturni razvoj gorenjskih mest in trgov v primerjavi z ostalimi slovenskimi in srednjeevropskimi mesti, spremljanje in ugotavljanje preobrazb meščanske hiše od njenega nastanka v srednjem veku do razkroja cehovskega načina gospodarjenja ter preučevanje arhitekturnih in likovnih sestavin ljudskega stavbarstva na Gorenjskem.
Dr. Cene Avguštin je bil je zunanji znanstveni sodelavec Filozofske fakultete, častni član Umetnostnozgodovinskega društva, Fotokluba Janez Puhar iz Kranja in Slovenskega konservatorskega društva.

Vsem bližnjim izrekamo iskreno sožalje.

4. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev
Ohranjanje za raziskovanje − raziskovanje za ohranjanje
14. in 15. maj 2010