Vabilo na dve predavanji
Spoštovane članice, spoštovani člani SUZD,
vljudno vas vabimo na predavanji dr. Sare Turk Marolt in dr. Frančiške Oražem, ki bosta potekali:
v četrtek, 15. maja, in v četrtek, 22. maja, ob 18. uri
v predavalnici 343 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Predavanji bo mogoče spremljati tudi prek spleta.
Soorganizator predavanj je ICCHS - Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave.
Stensko slikarstvo prve polovice 14. stoletja v Furlaniji: problematika in izsledki
(predstavitev doktorske disertacije)
Na predavanju bodo predstavljene temeljne ugotovitve doktorske disertacije, ki je bila posvečena raziskovanju stenskega slikarstva prve polovice 14. stoletja v Furlaniji. Slikarstvo tega obdobja je bilo v umetnostnozgodovinskih študijah dalj časa slabše raziskano, kar je bila posledica manjše količine in slabše ohranjenosti materiala. Ključna prelomnica za razumevanje produkcije stenskega slikarstva v obravnavanem obdobju je bil potres leta 1976, ki je močno prizadel Furlanijo, hkrati pa pripomogel k odkritju velikega števila dotlej nepoznanih srednjeveških poslikav. Tovrstna situacija je zahtevala ponovno celostno obravnavo pričujočega materiala. Pri tem je bilo mogoče odkriti več povezav s slikarstvom beneške "terraferme", zlasti s tistim, ki ga je na območje severne Italije vpeljal Giotto povsem na začetku 14. stoletja s svojim delovanjem v Padovi. Poleg tega pa se v Furlaniji kaže tudi izjemno močna tradicija slikarstva 12. stoletja ter vplivi linearnega sloga s severa.
V sklopu predavanja bodo izpostavljeni nekateri primeri stenskega slikarstva, pri katerih je bilo mogoče priti do pomembnejših novih spoznanj, predstavljeni bodo različni raziskovalni pristopi k obravnavi gradiva, osvetljeni izzivi, s katerimi se pri tem srečujemo, ter nakazana odprta vprašanja, ki jih raziskava prinaša.
Doc. dr. Sara Turk Marolt je raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z raziskovanjem srednjeveškega slikarstva na območju Furlanije in primorske Slovenije. Njeno delo vključuje tudi preučevanje provenience umetniških del in oltarne arhitekture iz razpuščenih samostanov in cerkva slovenske Istre. Trenutno sodeluje pri več raziskovalnih projektih, med katerimi sta Urbana morfologija Kopra v poznem srednjem veku in Štukmarmorni oltarji v Sloveniji: materiali, ohranjanje, pomen.
Oltarna arhitektura in kiparstvo 17. stoletja na Kranjskem
(predstavitev doktorske disertacije)
Predavanje predstavlja izsledke doktorske disertacije, posvečene t. i. zlatim oltarjem na Kranjskem v 17. stoletju. Raziskava celostno obravnava ta del sakralne umetnosti skozi različne vidike – od procesov naročanja in izdelave, ki so bili tesno povezani s cehovsko ureditvijo in strogo delitvijo dela med posameznimi obrtniki, do zahtevane izobraževalne poti, ki jo je moral prehoditi vsak nadobuden kipar. Pregled življenja in delovanja štirih ljubljanskih kiparjev osvetljuje okvir kiparske dejavnosti v Ljubljani tistega časa ter hkrati razkriva izzive raziskovanja tega področja. V zadnjem delu predavanja bo ovrednoten pristop Milana Železnika k časovni opredelitvi razvoja oltarjev na primeru kataložnega pregleda oltarjev iz 69 cerkva na ozemlju, ki je v 17. stoletju pripadalo stiški opatiji na Dolenjskem.
Dr. Frančiška Oražem se je po zaključenem študiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti zaposlila v družinskem podjetju Restavratorstvo Kavčič d.o.o., ki že vrsto let uspešno deluje na področju konserviranja-restavriranja lesene plastike. Od leta 2023 je vključena v Delovno skupino za leseno plastiko Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Raziskovalno se ukvarja predvsem s področjem kiparstva in oltarne arhitekture 17. in 18. stoletja na Kranjskem, čemur se je posvetila tudi v svoji doktorski disertaciji na oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani z naslovom Oltarna arhitektura in kiparstvo 17. stoletja na Kranjskem, kot raziskovalka pa trenutno sodeluje pri interdisciplinarnem projektu Štukmarmorni oltarji v Sloveniji: materiali, ohranjanje, pomen.
