Vsebine
Naslov
Slovensko
umetnostnozgodovinsko društvo
(SUZD)
Aškerčeva cesta 2
SI-1000 Ljubljana
tel: (01) 241 12 10
Arhiv
Pomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva
Orfejev spomenik na Ptuju. Razmislek o njegovi ikonografiji
dr. Katarina Šmid
torek, 28. marca 2017 ob 18.00
v Avditoriju Narodne galerije (vhod s Prešernove 22)
Orfejev spomenik na Ptuju sodi med najbolj prepoznavne rimske spomenike na območju današnje Republike Slovenije, a vendar, bržkone zaradi svoje ohranjenosti, ki jo je že dodobra načel zob časa, zaslužene celostne pozornosti ni bil deležen. Osrednje likovno polje zaseda v umetnosti rimske dobe sicer priljubljeni prizor Orfeja med živalmi, ki pa je bil ravno v sepulkralnem kontekstu potisnjen v ozadje, saj se nagrobne stele s tem prizorom nahajajo zgolj v Panoniji in sosednjem Noriku. Neprimerno bolj priljubljen je bil prizor na mozaikih, ki so razporejeni domala preko vseh provinc rimskega cesarstva. Predavanje bo obravnavalo tako prizore, ki si jih je na svojem nagrobnem spomeniku zaželel eminentni oblastnik rimske Pojtovione, Mark Valerij Ver, kakor tudi njihovo soodvisnost od sorodnih upodobitev.
Dr. Katarina Šmid je docentka na Oddelku za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije in znanstvena sodelavka na Inštitutu za arheologijo in dediščino Univerze na Primorskem. Doktorirala je pod mentorstvom Stanka Kokoleta z disertacijo o prizorih iz trojanske vojne in mita o Orestu na nagrobnih spomenikih Celeje, Viruna in Pojtovione, tekom podiplomskega študija je kot štipendistka gostovala v Pisi (Scuola Normale Superiore di Pisa - Classe di Lettere) in Kölnu (Universität zu Köln, Philosophische Fakultät). Okvirna tema njenega raziskovanja so likovne korenine rimskih figuralnih motivov na nagrobnih spomenikih Norika in Panonije, pri čemer se osredotoča zlasti na mitološke pripovedne prizore in njihove sorodnosti oziroma specifike z upodobitvami v drugih provincah in v prestolnici cesarstva. Je avtorica več člankov o rimskih mitoloških prizorih na nagrobnih spomenikih Norika in Panonije.
Zbirka mavčnih gem z antičnimi motivi iz Narodne galerije v Ljubljani
dr. Alenka Simončič
torek, 18. aprila 2017 ob 18.00
v Avditoriju Narodne galerije (vhod s Prešernove 22)
Narodna galerija hrani zbirko 216 mavčnih odlitkov po dragocenih gemah, ki jo je leta 1960 prejela v dar od kiparja in medaljerja Antona Severja. V 17. stoletju so začeli izdelovati odlitke po originalih kot cenejše nadomestke predvsem zaradi potreb učenih zbiralcev, razširili pa so se v 18. in 19. stoletju tako zaradi zbirateljskih kakor tudi študijskih namenov. Poleg zbirk originalnih gem so se izoblikovale tudi bogate zbirke njihovih odlitkov im. daktilioteke, ki so bile v svojem času izredno cenjene.
Zbirka je kot umetnostna galerija, ker združuje odlitke po gemah iz različnih zgodovinskih obdobij, in njihovo proučevanje pomeni pregled likovne umetnosti od antičnih časov do 19. stoletja. Kot ilustrirana enciklopedija antike ponuja poleg estetskega užitka tudi brezmejne interpretacije, razmišljanja in vživljanja v preteklost s podobami bogov in kultov, s trojanskimi heroji in svečenicami, s portreti znamenitih osebnosti, kot so filozofi, pesniki, dramatiki, helenistični vladarji in rimski cesarji itd. Bistvo daktilioteke je bilo, da je posameznik s pomočjo popisa ob podobi na odlitku razmišljal in si širil znanje o mitologiji, umetnosti, zgodovini, filozofiji, književnosti. Ob njihovem pregledovanju in preučevanju naj bi se oko navadilo razločevati med antičnim in modernim, dobrim in slabim, med kopijami in imitacijami, in zaznati razlike med njimi na intuitivnem nivoju, v posamezniku pa naj bi tudi vzbudile vprašanja in dvome o popolnosti antike. Zbirke odlitkov so imele tudi namen, da bi pripomogle k izoblikovanju okusa, estetskih meril in da bi posameznik imel v zavesti pravo predstavo o lepem.
Alenka Simončič (Ljubljana, 1972) je univerzitetna diplomirana umetnostna zgodovinarka, zaposlena v Narodni galeriji od leta 2000 kot kustodinja registratorka ter od leta 2012 tudi vodja Dokumentacijskega oddelka. Diplomirala je na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Je urednica oziroma sourednica več razstavnih katalogov in publikacij Narodne galerije. Koordinirala je nekaj odmevnih mednarodnih razstavnih projektov Narodne galerije, npr. Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 1160‒1560, Poljsko slikarstvo okoli 1900, Franc Kavčič/Caucig in antika, Slovenski impresionisti in njihov čas, 1890‒1920 v Parizu, Slikati v Normandiji. Ob izvirih impresionizma. Svojo strokovno pozornost posveča predvsem preživetju antičnih motivov in gemam, ki so tudi tema njene doktorske disertacije pod mentorstvom zasl. prof. ddr. Nataše Golob.
Pomladanski ciklus predavanj Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva
Vpliv Hypnerotomachie Poliphili na Giorgionejevo »Nevihto«
dr. Jure Vuga
torek,11. aprila 2017ob18.00
v Avditoriju Narodne galerije (vhod s Prešernove 22)
V predavanju bom predstavil ugotovitve doktorske disertacije o Giorgionejevi "Nevihti". Predpostavil sem, da je slavno delo nastalo kot likovna transfiguracija grafike s prizorom Venere, ki doji Kupida na Adonisovem grobu, povzete po renesančnem romanu Hypnerotomachia Poliphili, ki je v Benetkah izšel leta 1499. Na podlagi primerjav z drugimi sočasnimi likovnimi deli s prizori Adonisove zgodbe sem zavrnil večino obstoječih interpretacij slike in se oprl ter nadgradil razlagi Luigija Stefaninija (1941) in Piera de Minerbija (1939). Moj izviren doprinos k razlagi "Nevihte" je, da ima moški na levem bregu potoka ontološki status duše (preminulega Adonisa), kar simbolno nakazujeta zlomljena stebra in ruševine v ozadju.
Jure Vuga je diplomiral iz umetnostne zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko nalogo Interpretacija Botticellijeve Pomladi v misterijskem kontekstu je decembra 2010 prejel študentsko univerzitetno Prešernovo nagrado. Dalj časa je bival in se študijsko izpopolnjeval v Firencah. Od januarja do aprila 2013 je v Istituto Nazionale di Studi sul Rinascimento v Firencah opravljal delovno prakso. Leta 2014 je po srečnem spletu okoliščin na Morkovem hribu nad Koprom odkril kamnit maskeron, datiran okoli leta 1600 in ga predal Pokrajinskemu muzeju v Kopru. Doktoriral je avgusta 2016. Živi v Ljubljani in dela kot zelo kvalificiran turistični vodnik. Izdal je dve pesniški zbirki pri založbah Beletrina in Mladinska knjiga.
2. redni občni zbor
Spoštovane kolegice in kolegi,
Sklicujem 2. redni občni zbor
v soboto, 18. marca 2017 ob 14.30
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
Dnevni red:
1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Poročilo o delu v fiskalnem letu 2016
3. Volitve
4. Razno
5. Ogled novih postavitev Zbirke Toneta Kralja in Pleterske zbirke
Občni zbor združujemo s terenskim ogledom Kostanjevice na Krki, kjer je ob nakopičenih problemih varovanja spomenika po njem udarila še voda v zadnjih osmih letih kar dvakrat.
Iz Ljubljane se bomo odpravili z avtobusom predvidoma ob 8. uri. Ogledali si bomo Gorjupovo galerijo v šoli, uspešne prenove in kriminalne posege v urbano tkivo na otoku, Miklavževo in farno cerkev sv. Jakoba in sedli k malici v Gostilni Žolnir. Nato se prepeljemo v nekdanji cistercijanski samostan, kjer nam bo direktor Goran Milovanovič pokazal nekaj novejših dosežkov in predstavil problematiko institucje med državo in lokalno skupnostjo. Natančen program Vam bomo posredovali naknadno.
Prosimo za prijave pri Tjaši Debeljak na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., da bi lahko nadzirali zasedenost avtobusa. Javite prosim tudi tisti, ki nameravate v Kostanjevico z lastnim prevozom.
Andrej Smrekar
predsednik
Ura začetka občnega zbora popravljena 6. marca 2017.
Mirko Kambič (1919-2017)
Z žalostjo sporočamo, da se je v 98. letu starosti poslovil naš častni član in Cankarjev nagrajenec mag. Mirko Kambič.
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovo-moza-20-stoletja-polihistorja-mirka-kambica/413230
http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/umrl-umetnostni-zgodovinar-in-fotograf-mirko-kambic.html
Javni razpis in poziv za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanja Izidorja Cankarja leta 2017
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo na podlagi statuta društva in v skladu s pravilnikom, objavljenim na spletni strani društva
objavlja
JAVNI RAZPIS IN POZIV ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA NAGRADO, PRIZNANJE IN ČASTNO PRIZNANJE IZIDORJA CANKARJA
za življenjsko delo in za izjemne raziskovalne dosežke ter za posebne zasluge na področju umetnostne zgodovine in drugih z umetnostno zgodovino sorodnih ved.
Kandidate za nagrade, priznanja in častna priznanja lahko predlagajo strokovne organizacije, ki opravljajo strokovne naloge, posamezniki na področju umetnostne zgodovine in varstva kulturne dediščine ter člani društva. Pisne predloge s podatki naj predlagatelji pošljejo na naslov:
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
c/o Oddelek za umetnostno zgodovino
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana
s pripisom: za nagrade Izidorja Cankarja – ne odpiraj!
Rok za predložitev predlogov je 20. februar 2017.
Več informacij na spletnem naslovu: /images/stories/doc/Pravilnik%20nagrade.pdf
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo vabi na predavanje
Marjan Groot
Amsterdamska šola oblikovanja
v četrtek, 26. januarja 2017, ob 19.00
avditorij Narodne galerije, vhod s Prešernove 22 (nekdanji vhod v telovadnico Narodni dom)
Predavanje bo v angleškem jeziku.
Predavanje se osredotoča na nizozemsko ekspresionistično gibanje v arhitekturi in oblikovanju med 1910 in 1930, ki ga poimenujemo tudi Amsterdamska šola. Arhitektura Amsterdamske šole je mednarodno uveljavljena. Priznana je kot izjemno originalen ustreznik živahnega anti-racionalističnega gibanja v oblikovanju v Evropi med svetovnima vojnama. Gibanje je bilo tema nedavne razstave v Stedelijk Museum Amsterdam (9. april – 28. avgust 2016), ki jo je kurirala Marjan Groot. Več na: http://www.stedelijk.nl/en/exhibitions/living-in-the-amsterdam-school#sthash.JxKF7hAn.dpuf
Marjan Groot je študirala kulturno antropologijo in umetnostno zgodovino v Amsterdamu in Leidnu, diplomirala pa na Akademiji za umetnost in oblikovanje v Amsterdamu. Doktorirala je iz zgodovine oblikovanja in umetne obrti. Objavlja razprave o teoretičnih vidikih oblikovanja v zgodovini in sedanjosti, o delovanju različnih vizualnih medijev in pojmu oblikovanja, križpotjih oblikovanja v različnih kulturnih kontekstih, o ornamentu, o spolu in oblikovanju ter o oblikovanju in biotehnologiji. Predava kot izredna profesorica o zahodnoevropskem oblikovanju in umetni obrti na Vrije Universiteit Amsterdam, Nizozemska.
Vljudno vabljeni!
Ponovoletno srečanje in 1. občni zbor
Spoštovane kolegice in kolegi,
letošnje ponovoletno srečanje združujemo z občnim zborom zaradi spremembe statuta, ki jo moramo doseči pred volitvami. Spremembo statuta mora izglasovati občni zbor.
V petek, 13. januarja 2017 ob 13. uri
Predavalnica Narodne galerije, vhod na Cankarjevi 20.
Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva in ugotovitev sklepčnosti
2. Predstavitev programa 2017 in 2018
3. Sprememba statuta
4. Razno
5. Ogled Kolekcije Vugrinec
6. Novoletna zdravica
Sprememba statuta se nanaša na podaljšanje mandata predsedniku in članom IO iz 2 na 4 leta.
Glede na možnost, da bomo zaradi sklepčnosti morali OZ odložiti, bomo v pavzi pred 2. točko izvedli vodstvo.
Dr. Andrej Smrekar
Predsednik
Dominikanski samostan na Ptuju
Prihodnost samostana in možnosti njegove namembnosti
Predstavitev rezultatov delavnice pod mentorstvom prof. dr. Fransa Brouwerja
Četrtek, 11. decembra 2014, ob 18. uri v dominikanskem samostanu na Ptuju
Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Mestna občina Ptuj vljudno vabita na predstavitev rezultatov delavnice, na kateri so sodelovali študentje Filozofske in Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru ter sodelavci iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož in ZRS Bistra Ptuj. Ob finančni podpori Mestne občine Ptuj in pod mentorstvom prof. dr. Fransa Brouwerja (Amsterdam) ter izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki (FF UM) so mladi udeleženci delavnice oktobra in novembra 2014 razpravljali o možnostih prihodnje namembnosti dominikanskega samostana. Rezultate svojega dela želijo razgrniti pred javnostjo in spodbuditi široko razpravo o prihodnosti enega najpomembnejših spomenikov pridigarskih redov v srednjeevropskem prostoru.
Na prireditvi bo na prodaj tematska številka Časopisa za zgodovino in narodopisje (letnik 85, nova vrsta 50, zvezek 1-2, 2014); v reviji so objavljeni referati z znanstvenega posveta Dominikanski samostan : nova spoznanja ob prenovi in načrti za prihodnost, ki je potekal 31. maja 2013 na ptujskem gradu.
Vljudno vabljeni!
