A+ | A | A-

Ana Pokrajac
Posvet Umetnostnozgodovinske raziskave Istre
Problemi in perspektive
Izola, Manziolijeva palača, 28. november 2008

Posvet  Umetnostnozgodovinske raziskave Istre, Manziolijeva palača, Izola

Predstavitev raziskav istrske umetnosti je ponudila predstavo, da se na področju Istre skriva precej zanimivih in še neraziskanih tem, ki pa se jih kolegi že zavzeto lotevajo.
Konec novembra preteklega leta so Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper in občina Izola pripravili posvet, na katerem je osem predavateljev v Manziolijevi palači predstavilo svoje ugotovitve in nakazalo smernice nadaljnjih raziskav istrske umetnosti.

O stavbni zgodovini izolske cerkve sv. Mavra je govoril izr. prof. dr. Samo Štefanac. Opozoril je na še malo znane zapise Pietra Coppa o podiranju stare in gradnji nove cerkve s konca 16. stoletja. Dve novi odkritji oziroma dva nova vira iz mladostnega obdobja Giacoma Vallaressa, koprskega škofa med letoma 1482 in 1503, je predstavil doc. dr. Stanko Kokole. Mlada raziskovalka pod njegovim mentorstvom, Vesna Kamin, je pokazala nekaj kvalitetnih del beneške slikarske produkcije v slovenskih obalnih mestih Izoli, Kopru in Piranu, ki jih je zaobjela v svoje raziskave. Čeprav imamo na območju koprske škofije tudi ostanke srednjeveškega stenskega slikarstva, pa je njihovo raziskovanje v nekaterih primerih onemogočeno, ker nismo pravočasno preprečili njihovega propada, je opozorila doc. dr. Alenka Vodnik. Daniela Tomšič s piranske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine je poudarila pomen konservatorskega dela z nazorno predstavitvijo restavriranja izolske cerkve Marije Alietske, saj so ravno med tem posegom prišli do zanimivih ugotovitev o urbanističnem razvoju Izole. Njen sodelavec mag. Igor Weigl je svoje zadnje raziskave osredotočil na Piran kot umetnostno središče v drugi polovici 18. stoletja. Pri tem se je lotil razkrivanja delovanja tako arhitekturne delavnice družine Dongetti kot tudi piranskega kamnoseka Gaspara Albertinija. Opozoril je na problem njemu pripisanih kiparskih del na oltarjih, zato bodo Weiglova nadaljnja raziskovanja potekala tudi v tej smeri. Baročno kiparstvo v Istri je predmet raziskav doc. dr. Mateja Klemenčiča, ki je tokrat opozoril na nepopolne podobe oltarjev, odkar so ostali brez originalnega slikarskega okrasja. S konkretnim primerom je pokazal, da lahko vsebinska in formalna vprašanja posameznih slik zaenkrat razrešimo s fotomontažo oltarjev in pripadajočih slik. Za povratek v sodobnost je z zadnjim predavanjem poskrbel arhitekt mag. Boštjan Bugarič s prikazom študije javnih prostorov v Izoli. Posvet se je zaključil s kratko predstavitvijo nove knjige doc. dr. Tomislava Vignjevića Ples smrti: prispevki k ikonografiji mrtvaškega plesa v Bermu in v Hrastovljah ter ogledom cerkve Marije Alietske.
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam