Nena Škerlj
Zadnji številki Acta historiae artis Slovenica

Zadnji številki umetnostnozgodovinske revije Acta historiae artis Slovenica, ki jo ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije izdaja Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, vsebujeta vrsto zanimivih prispevkov, posvečenih domačim in tujim temam, katerih časovni okvir sega od romanike do druge polovice 20. stoletja.

Številni članki v 12. številki revije (2007) so posvečeni ikonografskim temam: Jure Mikuž obravnava motiv Arma Christi z deli človeških teles, na katerega je naletel na prizoru Gregorjeve maše na freski iz cerkve sv. Miklavža na Vimperku nad Podvinom pri Polzeli; Daša Pahor razlaga v 16. stoletju priljubljen, vendar na Slovenskem le v Laškem ohranjen protestantski motiv Postave in milosti; Polona Vidmar razkriva ozadje Leslijeve zbirke portretov evropskih vladarjev iz 17. stoletja na ptujskem gradu; Ana Lavrič je na osnovi Iconologie Cesara Ripe na novo ikonografsko opredelila ženske figure na Quaglijevi freski oboka ljubljanske Semeniške knjižnice; Marjeta Ciglenečki je na podlagi izbranih del Franceta Miheliča in Stojana Kerblerja s krožno kompozicijsko zasnovo obravnavala ikonografijo kroga. Posebno mesto med temi članki ima prispevek Tomaža Brejca, v katerem razčlenjuje motiviko del Riharda Jakopiča in zmožnost razumevanja tedanje slovenske javnosti za njegovo »impresijsko« ustvarjanje.
Srednjeveški umetnosti sta posvečena članka Mije Oter Gorenčič, ki na podlagi analize stavbne plastike ugotavlja, da je bila župnijska cerkev sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki v gradnji že pred letom 1220, in članek Alenke Vodnik o novo odkritih poslikavah v podružnični cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu pri Horjulu.
Ana Lavrič je v svojem drugem članku v tej številki razkrila umetnostne povezave ljubljanskega škofa Otona Friderika Buchheima z Dunajem, z ljubljansko škofijo pa je posredno povezan tudi prispevek Luke Vidmarja, ki analizira v ljubljanski Semeniški knjižnici ohranjeni izvod umetnostnega vodnika po rimskih cerkvah, delo Filippa Titija iz 1686, z opombami neznanega lastnika iz okoli 1700.
Pozornost v tej številki revije vzbujajo tudi nova odkritja na področju kiparstva: Blaž Resman je prepričljivo atribuiral kipa na stranskem oltarju Karmelske Matere božje v pazinski župnijski cerkvi Francescu Robbi, Helena Seražin pa je v prispevku o vajeniških pogodbah beneških kiparjev, kamnosekov in rezbarjev razkrila učitelja najpomembnejšega beneškega kiparja prve polovice 17. stoletja Mattea Carnerija.
Pomemben vpogled v slovensko kulturno zgodovino prinaša prispevek Damirja Globočnika o karikaturah Karla Klíča za naslovnice Levstikovega satiričnega lista Pavliha.
Za razkrivanje arhitekturne zgodovine Ljubljane v obdobju med obema vojnama je zanimiv prispevek Darje Radović Mahečić o treh vilah, ki jih je za družine Antloga, Papež in Rozman zasnoval zagrebški arhitekt Lav Kalda.
V rubriki Recensiones objavlja Janez Höfler oceno razstavnega kataloga Nataše Golob Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije (1160-1560).
Tudi 13. številka revije (2008) prinaša zanimive odgovore na nekatera ikonografska vprašanja: Mija Oter Gorenčič na novo interpretira pomen romanskega reliefa zmaja, ki požira človeka, z gradu Cmurek, Ana Lavrič pa obravnava predloge Janeza Gregorja Dolničarja za spominske medalje Karlovega plemiškega kolegija v Ljubljani in ponuja razlago za vsebino portala ljubljanskega Semenišča, ki ga je 1714 izklesala Mislejeva delavnica. O bivanju v Rimu in vplivu Aleša Žige Dolničarja na umetnostno dogajanje v Ljubljani na začetku 18. stoletja govori prispevek Luke Vidmarja, z Ljubljano pa je povezan tudi drugi prispevek Ane Lavrič o kanoniških rezidencah Otona Friderika Buchheima v Salzburgu in Passavu, s katerim avtorica zaključuje serijo člankov o tem, za slovensko umetnostno zapuščino prve polovice 17. stoletja, pomembnem ljubljanskem škofu. S plemiško mestno arhitekturo Milana istega obdobja se ukvarja prispevek Laure Giacomini, v katerem avtorica ponuja nov pogled na stavbno ikonografijo ter formalno definicijo stavbne zasnove in opreme prostorov manjših plemiških palač. Z novimi atribucijami kipov z oltarjev v Mošćenicah in na Korčuli v članku Damirja Tulića sta se povečala opusa baročnega kiparja Jacopa Contierija in delavnice beneškega kiparja Giuseppa Bernardija, v članku Lidije Tavčar pa spoznamo doslej malo znano slovensko slikarko iz prve polovice 19. stoletja Terezijo Lipič-Köstl.
Arhivsko gradivo, ki bo v pomoč pri nadaljnjih raziskavah umetnosti na Slovenskem, objavljata Blaž Resman v prispevku o baročnih kiparjih Jožefu Morogku, Luki Pečanu, Antonu Sagerju in delavnici Maucher v Krškem in Daša Pahor z objavljenimi risbami in prepisi napisov na epitafih in nagrobnikih iz 16. stoletja, ki jih je leta 1731 zbral štajerski plemič Leopold baron Stadl.
Z vlogo plemiških naročnikov v sakralni umetnosti sta povezana članka Alessandra Quinzija o naročilih Andreja grofa Porcie v Gorici (mdr. steber sv. Ignacija na Travniku pred jezuitsko cerkvijo) in Francija Lazarinija o župnijski cerkvi v Smledniku in načrtih enega tedaj vodilnih dunajskih arhitektov Karla Rösnerja zanjo.
Posebno mesto v tej številki ima prispevek Alenke Klemenc, ki nam na podlagi ohranjene korespondence s Francetom Steletom razkriva ne le življenje in delo slikarja Franja Goloba, temveč tudi ponudi dokumentarno neposreden vpogled v slovensko umetniško in socialno realnost pred drugo svetovno vojno.   
V rubriki Recensiones Janez Höfler tokrat objavlja oceno dela Antje-Fee Köllermann Conrad Laib. Ein spätgotischer Maler aus Schwaben in Salzburg.