A+ | A | A-

Društvena kronika

Silvester Gaberšček
Robert Červ (1953–2010). In memoriam

cerv_r
















































































































































































Robiju!
Dolgoletnemu vodji goriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, izvrstnemu strokovnemu kolegu, predvsem pa rojaku in prijatelju v spomin  in iskreno zahvalo v imenu vseh kolegic in kolegov iz spomeniškovarstvenih in umetnostnozgodovinskih vrst, so bile na tolminskem pokopališču na dan slovesa 29. decembra namenjene besede:
'V torek, pred dobrim tednom, mi je Robi po elektronski pošti v pred prazničnem vrvenju, čisto v njegovem slogu napisal par vrstic: »Forza…prepariamoci ad un altro giro di giostra. Auguri Robi« / »Pogumno naprej…pripravimo se na naslednje kroženje vrtiljaka. Srečno Robi«
Dva dni potem, v četrtek dopoldne nenadna vest, ki ji nismo mogli verjeti, da se je za Robija odvrtel zadnji krog, to je tisti krog, ki ga ni mogoče povrniti ali začeti znova.
Tisti dan nas je vse, ki smo se vsaj del življenja vrteli na istem vrtiljaku, kot nenadejan blisk v gorah, streslo in smo v hipu otrpnili.
»In ki zdej« bi bil tvoj komentar, »Ni ki, treba se je igrat naprej!«
Toda navadili smo se igrati skupaj z vsemi našimi posebnostmi in občasnim muhami, kar je vsakokrat našo igro le še bolj popestrilo. In če smo iskreni, je bila igra s teboj vedno izvirna, včasih na prvi pogled nenavadna, toda vedno pristna, čista, prijateljska in v najplemenitejšem pomenu besede: Človeška.
Na vrtiljaku življenja nas bo odslej nevidno spremljal, ne samo spomin nate, pač pa zgled človeka, ki se ni skrival za  maskami takega ali drugačnega časa, za modnimi trendi uspešnega sveta.
Kot neutrudljiv iskalec Lepote, Resnice, s pretanjeno občutljivostjo za pristnost v medčloveških odnosih boš ostal vzornik, ki je vedno na prvo mesto postavljal človeka, šele potem stroko, ki pa je bila zate vedno pomembna zaradi njene vsebine in ne zaradi skladovnice predpisov. Zapomnili si te bomo kot iskalca še tako skritih drobcev presežnega, pa naj si bo to v likovni umetnosti, arhitekturi, leposlovju, glasbi, naravi; da, iskal si jih tudi med ljudmi.
Kot moder opazovalec življenjskega veletoka, ki ga razne, tudi področne zakonodaje vedno skušajo po svoje usmerjati in omejevati, si rad pripovedoval življenjsko prigodo iz časov služenja vojaškega roka, ko si ukaz, kako osvojiti cilj, izpeljal po svoji pameti in za kar si se moral zagovarjati, nato pa si bil pohvaljen, ker si ravnal po pameti; iz tega si prevzel življenjski nauk, ki te je vedno spremljal, da na ukaz nisi nikoli naredil nobene stvari, dokler je sam nisi razumel.
Ciao Robi, compagno di giostra
Lpwo bad Robi!'

 

Dodatek: še nekaj stavkov iz njegove 'personalne' mape:

Robi Červ - 'Črbau' po tolminsko se je rodil očetu Pepiju in mami  Elviri kot drugi izmed treh otrok 2. maja 1953 v Tolminu, kjer se je po končani osnovni šoli kot vajenec  zaposlil v očetovem Fotostudiu. Po končani triletni fotografski poklicni šoli v Ljubljani je šolanje nadaljeval na srednji oblikovalni šoli na Istituto Statale d'Arte v Gorici, nato pa na oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani kjer je diplomiral 1979. leta. Vojaško obveznost je opravil v črnogorski Plevlji, nakar se je leta 1981 zaposlil kot konservator za umetnostno zgodovino na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica, kjer je bil od leta 1994 pa vse do zadnjega dne njegov direktor, oziroma vodja po vzpostavitvi enotnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na obširnem ozemlju, ki ga pokriva goriška enota ZVKD, je kot odgovorni konservator vestno in strokovno sledil spomeniško varstvene posege na sakralnih spomenikih in gradovih, pozorno pa je bdel tudi nad vsemi drugimi spomeniškovarstvenimi posegi kolegic in kolegov iz goriškega Zavoda. Z zgledno obnovo gradu Dobrovo si je zaslužil tudi  najvišje strokovno priznanje, imenovano po Francetu Steletu. Poudariti je potrebno tudi Robijevo izredno široko razgledanost, ki je na kolegijih in konservatorskih posvetih vedno širila strokovna in humana obzorja. Tako je prispeval dragocen pogled pri obravnavi posameznih vprašanj, kot pri snovanju predlogov za izboljšavo področnih zakonov in predpisov za bolj učinkovito spomeniško varstveno službo.

 

Javni razpis in poziv za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanja Izidorja Cankarja

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo v skladu s Pravilnikom o podelitvi nagrad, priznanj in častnih priznanj Izidorja Cankarja objavlja javni razpis in poziv za predlaganje kandidatov za nagrado, priznanja in častna priznanja Izidorja Cankarja.
Kandidate za nagrado, priznanja in častna priznanja lahko predlagajo strokovne organizacije, ki opravljajo strokovne naloge, posamezniki na področju umetnostne zgodovine in varstva kulturne dediščine ter člani društva.
Predloge z utemeljitvijo pošljite v zaprtih ovojnicah na naslov: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, s pripisom: za nagrade Izidorja Cankarja − ne odpiraj!
Predloge lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. V tem primeru naj bo predlog v priponki, v polju zadeva pa naj piše: za nagrade Izidorja Cankarja.
Rok za predložitev predlogov je 18. februar 2011.

Več informacij na spletnem naslovu: /images/stories/doc/Pravilnik%20nagrade.pdf

Objavljeno na spletni strani SUZD (www.suzd.si, 18. januar 2011).

Matej Klemenčič, predsednik SUZD
Poročilo o delu Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva v letu 2010

Delovni načrt za leto 2010 je bil pripravljen v skladu z navodili za prijavo programov na Ministrstvu za kulturo RS, ki predvidevajo naslednje sklope: (1) organizacija in izvedba izobraževalnih vsebin; (2) mednarodna dejavnost in udeležba na mednarodnih konferencah; (3) promocijske dejavnosti; (4) izdajanje publikacij s področja kulturne dediščine. V okviru naših že utečenih aktivnosti smo tako načrtovali:
1. predavanja, strokovna srečanja, ekskurzije,
2. sodelovanje s CIHA in priprava simpozija v letu 2011,
3. urejanje spletne strani SUZD in objavljanje Biltena SUZD,
4. Zbornik za umetnostno zgodovino.

Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam