Mag. Mirko Kambič se je z zgodovino fotografije začel ukvarjati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, leta 1970 pa je ob službi vpisal magistrski študij na temo zgodovina slovenske fotografije. Po opravljenih raziskavah, tudi v slovenskih, tržaških, graških in dunajskih arhivih, je leta 1974 svoje delo tudi zagovarjal. Magistrska naloga, ki jo je napisal pod mentorstvom prof. dr. Naceta Šumija, je bila prva iz zgodovine fotografije pri nas. Za to področje, kot specialno vejo zgodovine vizualne kulture, se je v tem času že živo zanimala stroka v vsem zahodnem svetu, v slovenskem prostoru pa je bil to pionirski projekt. Kambičevo magistrsko delo, pravzaprav široko pregledno besedilo s področja zgodovine fotografije na Slovenskem, je tako v slovenskem prostoru postalo temeljno besedilo, ki je uvedlo periodizacijo gradiva, prva, tedaj še povsem neznana imena, in imažerijo novega medija, kakor ga je sprejemal in soustvarjal slovenski kulturni in znanstveno-tehniški prostor.
Kot samostojni raziskovalec se je Kambič posvetil nadaljnjemu poglabljanju védenja o obravnavani tematiki in objavljal izsledke od začetka sedemdesetih, skozi osemdeseta in devetdeseta leta v novo tisočletje v Kroniki, Zborniku za umetnostno zgodovino, Sintezi, Argu, Življenju in tehniki, Fotoantiki in celi vrsti zbornikov (Kranjski, 1990; Šumijev, 1999; Avguštinov in Vrišerjev, 2003; Blejski, 2004 idr.) in še kje. Pri tem mu je bil od leta 1981 v oporo Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, leta 1992 pa je dobil enomesečno štipendijo ljubljanske izpostave Avstrijskega inštituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo iz Dunaja. V celoti je izšlo okoli 200 člankov, ki so potrpežljivo stkali gosto štiridimenzionalno mrežo podatkov in povezav v zgodovini medija.
Slikovno gradivo
1. Mag. Mirko Kambič (foto Dejan Habicht, © Moderna galerija, Ljubljana)
