Do tretjega julija si lahko v Salzburgu še ogledamo razstavo Alberto Giacometti. Der Ursprung des Raumes (Alberto Giacometti. Izvor prostora). Postavitev je rezultat sodelovanja med muzejema Kunstmuseum Wolfsburg, v katerem je gostovala od 20. 11. 2010 do 6. 3. 2011, in Museum der Moderne Mönchsberg, Salzburg (1). Izbor okoli 60 plastik iz zadnjih treh desetletij Giacomettijevega ustvarjanja spremljajo njegovi portreti v olju in nekaj grafičnih del. Jedro razstavljenih del predstavlja 28 skulptur in 11 platen iz zbirke Fondation Alberto et Annette Giacometti, Pariz.
Razstava z naslovom in spremnimi teksti tematizira tisto izhodiščno idejo, ki je že od zgodnjih štiridesetih let prejšnjega stoletja naprej bistveno določala Giacomettijevo figuraliko in ki jo je sam tako neizprosno formuliral v svojih zapiskih iz leta 1949: prostor ne obstaja, prostor je treba šele ustvariti (2). Problem prostora postane tako osnovno vprašanje njegovega kiparstva, ki ga v naslednjih letih dodatno oblikuje radikalno spoznanje, da je izvor njegovega prostora figura sama.
Zgolj nekaj centimetrov visoka busta, skupina ženskih figur na dvignjenem podstavku, v kletko obešena glava, roka z iztegnjenimi prsti; vsako delo prinaša nov, boleč poskus zgostiti izkušnjo oči v realne dimenzije srečanja s telesnostjo. Z razpotegnjenimi volumni svojih figur, s to fantastično, poetično stereometrijo seže Giacometti v praznino predse in v njej izoblikuje svoj material v prostor. Ta prostor je zgneten iz plasti in plasti umetnikovih opazovanj ter interpretacij vsakokratnega pogleda na predmet, ki ga upodablja. Njegovi kipi stopajo pred nas kot zapisi plastičnega spomina, kot bronaste pismenke ubesedovanja ustvarjalne eksistencialne izkušnje.
Alberto Giacometti je vse svoje življenje skoraj obsedeno polnil svoje žepne beležke z načrti, skicami, idejami, vtisi in vzkliki. Mnogi izmed teh fragmentov imajo obliko in moč pesmi. In prav v svojem kiparskem opusu se nam Giacometti vedno znova razkriva kot molčeči mojster soneta: v svojem Gozdu in Roki z razstave v Salzburgu, v Ženi na vozu z lanskoletne razstave v Duisburgu in v pravljičnih Konjih, ki so se nam ohranili po fotografijah (3). Vsaka s trudom pridobljena oblika nosi v sebi spomin, vprašanje,