Raziskovalni problem pričujoče disertacije je pojav avantgardne fotografije na Tržaškem v času zgodovinskih avantgard. Prenova fotografskega medija pri različnih evropskih avantgardnih gibanjih je povezana na eni strani s programsko estetsko-družbeno prenovo znotraj utopističnih paradigem prenove družbe pri posameznih avantgardnih gibanjih, na drugi pa se ta vidik tesno povezuje z načinom revolucionarnega prevrednotenja fotografskega medija, ki lahko znotraj takšne celostne avantgardne prenove dobiva relativno pomembno vlogo. Za oblikovanje dveh avantgardnih tendenc na Tržaškem sta v evropskem kontekstu zgodovine avantgardnih gibanj najbolj odločilni gibanje futurizma, ki predstavlja kontekstualni okvir lokalnemu tržaškemu in goriškemu futurizmu, in gibanje konstruktivizma, ki predstavlja idejni in programski okvir tržaški konstruktivistični skupini. Prva dva dela razprave sta posvečena pojasnjevanju evropskega konteksta dveh omenjenih avantgardnih gibanj, njunemu programskemu pojmovanju, teoretiziranju in konceptualiziranju fotografskega medija, ki slednjega opredeljujeta z novimi estetskimi merili, obenem pa so pojasnjene povezave, s katerimi se značilne avantgardne rabe fotografskega medija vključujejo v posamezne krovne in manifestne zahteve po splošni avantgardni družbeno-umetnostni prenovi. Pri tem se izpostavijo temeljne razlike v pojmovanju fotografskega medija kot legitimnega umetniškega izraznega sredstva pri konstruktivizmu na eni in futurizmu na drugi strani in ta temeljna divergentna dispozicija do fotografije zaznamuje tudi značaj avantgardne fotografske prakse na Tržaškem. Tretji, osrednji del disertacije se posveča ikonografski in formalno-estetski analizi ohranjenega fotografskega materiala z avantgardnim predznakom na Tržaškem. V okviru futuristične (ali deloma futuristične) fotografske struje so predstavljeni avtorji Wanda Wulz, Ferruccio A. Demanins, Tullio Crali, Trisno (Tristano Pantaloni) in Giorgio Carmelich. V krogu konstruktivistične avantgardne tendence so predstavljena in analizirana fotografska dela Avgusta Černigoja in Eduarda Stepančiča, kot avtor avantgardne fotografije, ki je po rodu povezan s tem prostorom, je ob koncu omenjen tudi Veno Pilon, četudi je svoja značilno avantgardna fotografska dela sočasno ustvarjal v pariškem okolju. Dela predstavljenih avtorjev avantgardne fotografije na Tržaškem se izrišejo kot kvaliteten prispevek v korpus evropske fotografske avantgarde in četudi povzemajo formalne in ikonografske koncepte od sočasne avantgardne prakse v evropskih središčih, kažejo z nekaterimi vrhunskimi deli na samostojno, celo avtorsko izvirno in kvalitetno snovanje avantgardne umetniške prakse v fotografskem mediju. Njihovi rezultati so sočasni in kvalitativno primerljivi z deli bolj znanih evropskih vzornikov. Estetsko-formalna raznovrstnost obravnavnih del ne dovoljuje poimenovanja specifične, lokalno ali regionalno značilne različice »tržaške avantgardne fotografije«; temveč se spričo izrisanega efemernega in sporadičnega pojavljanja ter izkazanega estetsko-formalnega naslona na zaledje futuristične fotografske prakse in fotografske »nove vizije« kot bolj utemeljeno izkaže poimenovanje »avantgardna fotografija na Tržaškem.«

Ključne besede: zgodovinska avantgarda, fotografija, Trst, futurizem, konstruktivizem, Avgust Černigoj, Eduard Stepančič, Veno Pilon, Wanda Wulz, Ferruccio A. Demanins, Giorgio R. Carmelich, Tullio Crali, Trisno (Tristano Pantaloni)