A+ | A | A-

Študentske strani

Razmišljanja o sodobni umetnosti, 1. del
Gašper ANTAUER: Lahko noč, galerija! – Eva GORIŠEK: Interaktivno kiparstvo – Ana KOTAR ŠKARJAK: Instalacija
Mentorici: doc. dr. Metoda Kemperl in Asta Vrečko MR, Pedagoška fakulteta

Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani smo v zimskem semestru študijskega leta 2010/11 s študentkami in študenti 3. in 4. letnika likovne pedagogike pri seminarju predmeta Zgodovina likovne umetnosti s teorijo umetnosti obiskali pet umetnostnih muzejev oz. galerij in si ogledali več razstav (Mestna galerija, Dobesedno brez besed, 15. 9.–30. 10. 2010; Mednarodni grafični likovni center, Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje, 9. 9.–7. 11. 2010; Moderna galerija, Gojmir Anton Kos. Slikar v dialogu s fotografijo, 5. 10.–9. 12. 2010, Milan Pajk. Prostori samote, 12. 10.–9. 12. 2010, Manca Juvan. Afganistan: neobičajna življenja, 19. 10.–9. 12. 2010, The Lovest, od 28. 9. 2010 naprej; galerija ŠKUC, Prekinjene delitve, 15. 12. 2010–21. 1. 2011; Galerija Cankarjevega doma, 9. Slovenski bienale ilustracije, 17. 11. 2010–10. 2. 2011).

Gašper CERKOVNIK
Lesorezne ilustracije nemških tiskanih molitvenikov poznega 15. in zgodnjega 16. stoletja: pomen in vpliv v drugih likovnih medijih. Povzetek doktorske disertacije
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino
Mentor: zasl. prof. ddr. Janez Höfler; 191 strani in slikovna priloga

Ob koncu 15. stoletja se v Nemčiji uveljavi poseben knjižni tip tiskanim molitvenikov majhnega formata z lesoreznimi ilustracijami. Prve serije ilustracij so sicer nastajale prav za določene molitvenike, vendar niso bistveno odstopale od drugih sočasnih knjižnih ilustracij za številne knjige z nabožno vsebino. Za prvo serijo, ki je te okvire presegla, velja Dürerjeva za neizdani bazelski molitvenik iz prve polovice devetdesetih let 15. stoletja. Poleg tega, da je najverjetneje nastala za enega od najpomembnejših poznosrednjeveških molitvenikov z latinskim naslovom Hortulus animae, je prva, pri kateri so že izoblikovane vse značilnosti tega tipa ilustracij, ki vrhunec doživi v prvih desetletjih naslednjega stoletja.

Alenka DI BATTISTA
Nova Gorica in Velenje. Čudeža socialistične gradnje. Povzetek diplomskega dela
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino, Oddelek za zgodovino
Mentorja: izr. prof. dr. Matej Klemenčič in doc. dr. Bojan Balkovec, somentorica: doc. dr. Breda Mihelič; 252 strani in CD-



V diplomski nalogi sem osvetlila urbanistični razvoj Nove Gorice in Velenja, ki so ju v tisku večkrat primerjali med seboj in ju razglašali za čudeža povojne socialistične gradnje. Namen naloge je bil zbrati vse gradivo, ki je bilo dosedanjim raziskovalcem na voljo, ga ponovno pregledati in v nekaterih primerih reinterpretirati na osnovi virov in literature iz različnih strok. Želela sem podati čim širšo sliko načrtovanja in nastajanja dveh mest, poiskati evropske vzore zanju, nakazati njuno nadaljnjo rast ter prikazati njuno sorodnost in različnost.

Petra ŠUŠTERŠIČ
Neuresničeni projekti Jožeta Plečnika za središče Ljubljane. Povzetek diplomskega dela
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino
Mentor: izr. prof. dr. Matej Klemenčič; 69 strani in priloge

Jože Plečnik je od zgodnjih dvajsetih let dvajsetega stoletja razmišljal o izboljšavah in stavbah, s katerimi bi Ljubljano povzdignil v prestolnico slovenskega naroda. Vse do smrti je snoval nove projekte in načrte, jih spreminjal in izboljševal. Konec dvajsetih let je naredil prvi urbanistični načrt za Ljubljano in med drugo svetovno vojno drugega. Ves čas je v zemljevid Ljubljane dodajal nove stavbe, trge, mostove, celo potke in drevesa. Zaradi svetovne gospodarske krize v tridesetih, nato druge svetovne vojne in po vojni izgube pozicije vplivnega arhitekta v mestu, večina njegovih monumentalnih projektov ni bila realizirana. Med najbolj odmevnimi projekti, so vsekakor njegovi načrti za slovenski parlament, novi magistrat na Vodnikovem trgu, monumentalni dostopi na Grad, preureditev Prešernovega trga in preureditev Kongresnega trga.

Martina VOVK
Avantgardna fotografija na Tržaškem. Izvleček iz doktorske disertacije
Univerza na Primorskem, Oddelek Zgodovina Evrope in Sredozemlja
Mentor: doc. dr. Tomislav Vignjević, zagovor: 23. 6. 2009, 331 str. + slikovna priloga

Raziskovalni problem pričujoče disertacije je pojav avantgardne fotografije na Tržaškem v času zgodovinskih avantgard. Prenova fotografskega medija pri različnih evropskih avantgardnih gibanjih je povezana na eni strani s programsko estetsko-družbeno prenovo znotraj utopističnih paradigem prenove družbe pri posameznih avantgardnih gibanjih, na drugi pa se ta vidik tesno povezuje z načinom revolucionarnega prevrednotenja fotografskega medija, ki lahko znotraj takšne celostne avantgardne prenove dobiva relativno pomembno vlogo.

Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam