Petra MRAKIČ: Preseganje pripovednega – simbolizem v novinarski fotografiji. Povzetek diplomskega dela

Teme diplomskega dela sem se lotila z dveh vidikov - novinarskega in umetnostnozgodovinskega. Izhajala sem iz prepričanja, da novinarstvo že skoraj stoletje utemeljuje svoj diskurzivni status na »mitu objektivnosti«, ki je zapisan v vseh kodeksih novinarske etike po svetu. Tudi novinarska fotografija mora služiti kot dokument in vidni dokaz upovedenih novičarskih dogodkov, ne pa kot njihova interpretacija in vrednotenje.
Z analizo vzorca nagrajenih fotografij World Press Photo sem se dotaknila vprašanja prikrite rabe vizualnega simbolizma v novinarski fotografiji. Slednja je sicer utemeljena na »mitu objektivnosti«, vendar pogosto presega nevtralni pogled. Ikonografija trpljenja, ki se je skozi zgodovino pojavljala na umetnostnozgodovinskih delih predvsem v kontekstu krščanske ikonografije, ima pomembno vlogo tudi na vojnih fotografijah.
Tiskani mediji se pogosto izogibajo neposrednemu vizualnemu prikazovanju smrti. S pomočjo analize vzorca nagrajenih fotografij World Press Photo sem spoznala, da to dosegajo z uporabo simbolnih fotografij, ki prikazujejo trenutke trpljenja, utemeljene na že uveljavljenih umetnostnozgodovinskih motivih. Največkrat se v povezavi s temo trpljenja in odrešenja pojavljajo tisti izolirani motivi, ki so se razvili v poznosrednjeveški umetnosti kot prizori iz sklepnega dela pasijonskega cikla. To so motiv objokovanja, motiv pietà (kot »redukcija« oziroma okrajšana različica objokovanja) in pietà z Bogom Očetom, motiv križanja, snemanja s križa ter Marijine smrti. Gre za motive, ki so stoletja v vernikih vzbujali sočutje. Na nagrajenih fotografijah sem jih najpogosteje prepoznavala zaradi podobne kompozicije, ki še dodatno poudarja stopnjo ekspresivne dimenzije. Takšna uporaba novinarske fotografije pa pomeni odmik od ideala objektivnega novinarstva in nepristranskega poročanja, saj predstavljajo tovrstne podobe vrednotenje in interpretacijo dogodkov. Vzrok za ambivalenten odnos do vizualizacije zla in smrti se skriva v dvojni naravi novinarske fotografije – ta namreč deluje hkrati kot indeks (s svojo dokumentarno vrednostjo in »načelom očividca« kot priče potrjuje verodostojnost dogodka) in ikona (s svojo simbolno dimenzijo presega nevtralni pogled in učinkuje kot sugestija). »Zamrznjeni« posnetki umirajočih vzbujajo v bralcih čustveno identifikacijo s posameznikom, ki se v »odločilnem trenutku« spopada s smrtjo.