Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani smo v zimskem semestru študijskega leta 2010/11 s študentkami in študenti 3. in 4. letnika likovne pedagogike pri seminarju predmeta Zgodovina likovne umetnosti s teorijo umetnosti obiskali pet umetnostnih muzejev oz. galerij in si ogledali več razstav (Mestna galerija, Dobesedno brez besed, 15. 9.–30. 10. 2010; Mednarodni grafični likovni center, Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje, 9. 9.–7. 11. 2010; Moderna galerija, Gojmir Anton Kos. Slikar v dialogu s fotografijo, 5. 10.–9. 12. 2010, Milan Pajk. Prostori samote, 12. 10.–9. 12. 2010, Manca Juvan. Afganistan: neobičajna življenja, 19. 10.–9. 12. 2010, The Lovest, od 28. 9. 2010 naprej; galerija ŠKUC, Prekinjene delitve, 15. 12. 2010–21. 1. 2011; Galerija Cankarjevega doma, 9. Slovenski bienale ilustracije, 17. 11. 2010–10. 2. 2011).

Preberite več: Razmišljanja o sodobni umetnosti, 2. del

Pričujoča doktorska naloga razdeluje koncept medievalizma, medievalesknega in medievistike v njihovi medsebojni povezavi, seveda predvsem znotraj likovne umetnosti in umetnostne zgodovine, osvetljuje pa tudi njihovo nadvse problematično zgodovino, ki se začne na angleških tleh v drugi polovici devetnajstega stoletja, pri čemer se sama disertacija poglavitno osredotoča na prvo polovico dvajsetega stoletja.

Preberite več: Marko JENKO: Recepcija srednjeveške umetnosti v prvi polovici dvajsetega stoletja: medievalizem v...

Tihožitje in žanr sta se kot ikonografski zvrsti v kranjskih in štajerskih slikarskih zbirkah postopoma uveljavljala od sredine 17. stoletja. Med vidiki, ki so pomembno vplivali na priljubljenost nekaterih tipov tihožitja in žanrskih tem, je bila poleg splošne uveljavitve profanih vsebin v likovni tradiciji tudi razmeroma široka ponudba na domačem trgu. Ta je vključevala dokaj raznoliko lokalno produkcijo in cenovno dostopna uvožena dela. Naročniki, ki so po sočasni modi s kabinetnimi deli opremljali svoje rezidence, so lahko izbirali med umetninami višjega kakovostnega razreda in cenovno ugodnejšimi deli serijske produkcije. Na njihov izbor je vselej vplivalo več dejavnikov, med drugim tudi okus, poznavalstvo, premoženje, trendi priljubljenosti posameznih šol in ne nazadnje ponudba sama.

Preberite več: Tina KOŠAK: Žanrske upodobitve in tihožitja v plemiških zbirkah na Kranjskem in Štajerskem v 17....

Teme diplomskega dela sem se lotila z dveh vidikov - novinarskega in umetnostnozgodovinskega. Izhajala sem iz prepričanja, da novinarstvo že skoraj stoletje utemeljuje svoj diskurzivni status na »mitu objektivnosti«, ki je zapisan v vseh kodeksih novinarske etike po svetu. Tudi novinarska fotografija mora služiti kot dokument in vidni dokaz upovedenih novičarskih dogodkov, ne pa kot njihova interpretacija in vrednotenje.

Preberite več: Petra MRAKIČ: Preseganje pripovednega – simbolizem v novinarski fotografiji. Povzetek diplomskega...

V diplomskem delu je predstavljen odnos do smrti, spanja in sanj v antiki ter srednjem veku. Prek teh treh komponent je v ospredju preučevanje fuzije/kolizije krščanstva in preteklih mitskih predstav. Delo izhaja iz spoznanj več strok, s katerimi poskuša izbrani opus podob prebrati v njihovi celovitosti. Metodološko sledi usmeritvam zgodovine mentalitet in antropološke šole, ki se je razvila v centru Louisa Gerneta, ter dognanjem novejših arheologov in antropologov smrti, ki dajejo prednost raziskovanju pogrebnih ceremonialov, vedenju in diskurzu, ki so ju ti sprožili, in ne raziskovanju obrazcev verovanja v posmrtno življenje.

Preberite več: Zora ŽBONTAR: Sanje, spanje, smrt: prepletanje pomenov med antiko in srednjim vekom. Povzetek...