Mojca MIKOLIČ
Jožef Tominc. Prispevek k datiranju portreta dr. Frušića z družino
Jožef Tominc vsekakor velja za enega boljših bidermajerskih slikarjev na Slovenskem. Goričan, rojen leta 1790, je bil izšolan v Rimu na akademiji San Luca, kjer se je že od samih začetkov navduševal nad pregledno, jasno in uravnovešeno kompozicijo ter čisto in ostro linijo, kar srečamo tudi na njegovih portretih. Kot izvrsten portretist se je najbolj uveljavil v Trstu med letoma 1825 in 1855 (1). Med najslavnejša in najboljša Tominčeva dela iz tega obdobja sodi Portret družine dr. Frušića, ki je od leta 1948 v stalni zbirki Narodne galerije v Ljubljani (2). Portret petčlanske družine je vse do danes datiran samo približno — kot terminus ante quem nam služi podatek, da je bila slika leta 1835 razstavljena v Trstu — (3), vendar je na podlagi podatkov o družinskih članih, pridobljenih iz srbskega pravoslavnega arhiva v Trstu, sliko mogoče datirati bolj natančno.
Osrednji upodobljenec in naročnik slike, dr. Dimitrije Frušić, rojen leta 1790 v srbskem Divošu, je spadal v krog visokih in premožnih srbskih meščanov. Na Dunaju je študiral filozofijo in medicino ter se aktivno ukvarjal z novinarstvom. Na tem področju je sodeloval oziroma deloval pod vplivom slovenskega jezikoslovca in filologa Jerneja Kopitarja. S sonarodnjakom Dimitrijem Davidovićem je na Dunaju leta 1813 izdal prvi časopis v srbskem jeziku, Novine serpske. Leta 1819 se je preselil v Trst, kjer je začel delati kot zdravnik. Od tega leta je tudi aktivno sodeloval pri načrtih za gradnjo nove tržaške bolnišnice Ospedale Maggiore, udeleževal se je političnega življenja in bil član tržaške kulturne elite. Leta 1838 je umrl v Trstu, slika pa je najverjetneje nastala v obdobju, ko je bil na višku svoje poslovne in politične moči, to je med letoma 1831 in 1835. Leta 1831 je Frušić predsedoval srbski ortodoksni skupnosti v Trstu, leta 1833 pa se je začela gradnja glavne bolnišnice Ospedale Maggiore (4). Slika je zanesljivo nastala pred letom 1835, o čemer pričajo časopisni članki o Tominčevi drugi samostojni razstavi v Sala del Ridotto tržaške opere (Teatrolirico Giuseppe Verdi). Tržaški lokalni časopis Osservatore Triestino je 26. septembra najavil Tominčevo drugo samostojno razstavo, 5. novembra istega leta pa je bila v navedenem časopisu objavljena recenzija Tominčeve razstave, v kateri so objavljeni točni datumi poteka razstave, tj. med 29. septembrom in 9. oktobrom (5).
Na podlagi podatkov, pridobljenih iz arhiva srbske pravoslavne skupnosti v Trstu, lahko identificiramo tudi druge osebe ob Frušiću in natančneje določimo čas nastanka slike. Ženska, upodobljena na sliki, je Jovanka Frušić, doktorjeva nekoliko mlajša soproga, ki v podobni hierarhični drži sedi poleg njega. V prvem planu slike vidimo upodobljenega dečka, ki kleči ob mizici. Gre za najstarejšega med otroki, Čedomila. To se kaže tudi v tem, da sedi neposredno pod očetom, kar kaže na tradicijo dedovanja v družini. Čedomil je bil rojen 6. februarja 1826. Nekoliko mlajši deček, ki kleči na drugi strani mizice ob materi, je Dušan, rojen 7. marca 1827, najmlajša od otrok pa je Milica, rojena 17. julija 1831 (6).
Letnice rojstev, pridobljene v arhivu srbske pravoslavne skupnosti v Trstu, so mi bile v veliko pomoč pri poskusu natančnejše datacije slike. Nekatere podatke je bilo možno razbrati tudi iz kasnejše nagrobne plošče družine Frušić, ki je na srbskem pravoslavnem pokopališču v Trstu:
»Чедомил. ЧедомилДоБроДете, ТиНамСрцеПонесе
ДИМИТРИЈИ И ЈОВАНКИ ФРУШІЋ
Поживи 10 Лета И Умре 31 децембра 1835.
МИЛИЦА ФРУШІЋ
1831-1911
ПОРОДИЦА ФРУШІЋ
ДУШАН ФРУШІЋ ПРЕСТАВИО СЕ 7 ОКТОБРА 1896« (7)
Najstarejši deček, Čedomil, je torej umrl dober mesec pred dopolnjenim desetim letom in slabe tri mesece po izteku Tominčeve razstave. Glede na sliko bi mu lahko prisodili deset let. A pomembnejši podatek, ki napeljuje k natančnejši dataciji, je starost najmlajše deklice Milice, ki je bila rojena 17. julija 1831 (8). Na sliki vidimo, da gre za majhno deklico, ki ne kaže več kot pet let.
Pri določanju Miličine starosti na portretu si lahko pomagamo s Tominčevim portretom družine de Brucker, na katerem sta naslikana zakonca z otrokom in je nastal približno v istem obdobju kot portret družine Frušić (9). Otrok na omenjeni sliki je Federico Francesco Osvaldo Brucker, rojen 31. oktobra 1828 v Trstu. Glede na fiziognomijo obraza in dlani je bil v času nastanka portreta star okoli dve leti. Za to razvojno fazo so značilni pretirano okrogla, zabuhla lička ter okrogli in odebeljeni prstki na rokah. Federico je naslikan tudi tako, da se opirana očetovo roko, kot da še ne bi mogel povsem sam stati na nogicah in komaj lovi ravnotežje. Če ga primerjamo z Milico Frušić, lahko vidimo, da ne gre za otroka v istem starostnem obdobju, ampak kažeta očitne razlike. Milica ima že bolj spotegnjen obraz in obrazne poteze kažejo na starejšega otroka, kot je mali Federico. Tudi prstki na Miličinih dlaneh so bolj spotegnjeni in nimajo več tiste okrogle oblike, kot jo vidimo pri Federicu. Milica najverjetneje ni štela manj kot tri leta in pol, torej bi slika lahko nastala v zadnjih dneh leta 1834, verjetneje pa v prvi polovici leta 1835. Tudi dečka nekako potrjujeta datacijo slike v leto 1835, saj na Tominčevi upodobitvi Čedomil ustreza starosti devetletnega dečka, prav tako pa Dušan kaže starost osemletnega dečka (10).
Glede na to, da je bila tehnična spretnost Jožefa Tominca tako odlična, je bil manj zahtevne portrete sposoben naslikati tudi po treh urah portretiranja (11). Pri skupinskih portretih ali portretih, ki vključujejo še številne predmete in pohištvo, pa je za izdelavo nedvomno potreboval nekoliko več časa. Poleg tega je znal zajeti veliko mero naturalističnih potez posameznikov, zato je zelo verjetno, da osebe na portretu do potankosti ustrezajo svoji starosti v času, ko so bile naslikane. Posebno pozornost moramo nameniti tudi temu, da je portret naslikan s tako močnim realizmom, da nam za trenutek daje vtis, kot bi bili v nekakšnem dialogu z upodobljenci, saj ti neposredno strmijo v nas, kot bi nam želeli prisluhniti ali spregovoriti. To izjemno realistično upodabljanje nam pomaga pri tem, da je osebe lažje starostno definirati, saj so naslikane točno tako, kot so bile videti tisti trenutek, ko jih je slikar upodabljal. Ker je bil ta sposoben zelo hitro upodobiti portretirance, je bila slika domnevno dokončana v relativno kratkem časovnem obdobju, če izpustimo čas sušenja olja na platnu. Na podlagi teh podatkov in primerjav lahko s precejšnjo verjetnostjo trdimo, da je obravnavana slika nastala v prvi polovici leta 1835.
(1) Nicoletta BRESSAN, Biografija, Jožef Tominc. Fiziognomija slike (Ljubljana, Narodna galerija, junij, julij 2002, ed. Barbara Jaki, Mateja Breščak), Ljubljana 2002, p. 70; Verena KORŠIČ ZORN, L' arte dall' Ottocento al primo Novecento, Cultura slovena nel Goriziano (ed. Paolo Iancis), Gorizia 2005, pp. 141—142. Biografske podatke o avtorju, njegovem življenju in delu zajema tudi druga pomembna literatura: Remigio MARINI, Giuseppe Tominz, Venezia 1952; Ksenija ROZMAN, Mladostno delo in življenje slikarja Jožefa Tominca, Srečanja, revija za družbena vprašanja, XIX, 1969, pp. 37—39; Milček KOMELJ, Slikar tržaških meščanov, Slovenska kronika XIX. stoletja, Ljubljana 2001, pp. 178—179; Milček KOMELJ, Jožef Tominc, slikar (1790-1866): portretist kraljev in petičnežev, Znameniti Slovenci (ed. Evgen Bergant), Ljubljana 2000, pp. 270—271.
(2) Narodna galerija v Ljubljani, olje na platnu, 130 × 170 cm, NG S 1984, brez signature; Narodna galerija. Vodnik. Slikarstvo in kiparstvo v Sloveniji od 13. do 20. stoletja (ed. Barbara Jaki), Ljubljana 2005², p. 61, cat. 80; Barbara JAKI, Družina dr. Frušića, Jožef Tominc 2002, cit. n. 1, pp. 122—123, cat. 23.
(3) Pred odkritjem tega podatka je bila slika tradicionalno datirana v trideseta leta 19. stoletja; Barbara JAKI, Meščanska slika. Slikarstvo prve polovice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije (Ljubljana, Narodna galerija), Ljubljana 2000, p. 267, cat. 138; Nicoletta BRESSAN, Jožef Tominc - umetnik in podjetnik, Jožef Tominc 2002, cit. n. 1, pp. 27—30, 28; Barbara JAKI, Družina dr. Frušića, Jožef Tominc 2002, cit. n. 1, pp. 122—123, cat. 23.
(4) Michela MESSINA, Frussich, Gentidi San Spiridone. I serbi a Trieste, 1751—1914 = Ljudi svetog Spiridona. Srbi u Trstu 1751—1914 (Trieste, Castellodi San Giusto, 17. 7.—4. 11. 2009, ed. Lorenza Rescinti, Michela Messina, Marisa Bianco Fiorin), Milano 2009, pp. 69—71.
(5) G. MARENIGH (?), Avviso, Osservatore Triestino, 116, 26. 9. 1835, p. 342; id., Notizia d'Arte, Osservatore Triestino, 133, 5. 11. 1835, p. 534.
(6) Archivio della Comunità religiosa serbo-ortodossa di Trieste. Posebna zahvala gre zaposlenim Srbske ortodoksne skupnosti v Trstu za pomoč pri zbiranju podatkov iz arhivskega gradiva.
(7) Zaradi slabe ohranjenosti spomenika so nekatere črke vprašljive. Napis je zapisan v stari srbščini: »Čedomil. Čedomil dobro dete, ti nam srce ponese. Dimitriji i Jovanki Frušić poživi 10 leta i umre 31 decembra 1835. Milica Frušić 1831-1911. Porodica Frušić. Dušan Frušić, prestavio se 7 oktobra 1896.«
(8) Archivio della Comunità religiosa serbo-ortodossa di Trieste.
(9) Susanna GREGORATS, Družina de Brucker, Jožef Tominc 2002, cit. n. 1, p. 100—102, cat. 14, fig. p. 101. Na podlagi rojstnega podatka otroka je avtorica sliko datirala v leta od 1830 do 1832. Med podatki o razstavah je navedeno, da naj bi bila slika razstavljena že leta 1830 v Trstu, vendar tega vsaj objava v Osservatore Triestino ne potrjuje; Michele WEIS (?), Varietà. Esposizione di lavori pittorici, Osservatore Triestino, 493, 31. 7. 1830, p. 1972.
(10) Za pomoč pri natančnejši opredelitvi starosti otrok gre posebna zahvala dipl. vzgojiteljici predšolskih otrok Danijeli Trinka.
(11) BRESSAN 2002, cit. n. 1, p. 27.
Slikovno gradivo
1. Jožef Tominc, Dr. Frušić z družino; olje / platno, 130 x 170 cm; Narodna galerija, inv. št. NG S 463; © Narodna galerija, Ljubljana, 2011 (foto: Bojan Salaj)
2. Jožef Tominc, Družina de Brucker, Museo Revoltella, Trst (foto Gianluca Baroncelli; vir Jožef Tominc. Fiziognomija slike (Ljubljana, Narodna galerija, junij, julij 2002, ed. Barbara Jaki, Mateja Breščak), Ljubljana 2002)
