Alenka DI BATTISTA
Simpozij Arhitekturna zgodovina. Med starim in novim
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center,Poljanska 40, Ljubljana, 24.—26. november 2011

Od 24. do 26. novembra se je v prostorih Restavratorskega centra v Ljubljani odvijal tretji simpozij Arhitekturna zgodovina, ki ga na dve leti prireja Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tema simpozija Med starim in novim je slovenske in hrvaške predavatelje z različnih strokovnih področij spodbudila, da so v svojih prispevkih predstavili razmerje med starejšo in novejšo arhitekturo, odnos javnosti, stroke in naročnikov do obeh ter aktualna konservatorska in restavratorska vprašanja.
Otvoritev simpozija je bila v četrtek, 24. novembra, zvečer. Potem ko je predstojnik Oddelka za umetnostno zgodovino dr. Matej Klemenčič predstavil prvi zbornik Arhitekturna zgodovina, je sledila okrogla miza na temo Med starim in novim v arhitekturi danes. Moderator pogovorov je bil arhitekt Aleksander Saša Ostan, sodelovali pa so gostje z različnih delovnih področij, kot so arhitektka Maruša Zorec, arhitekta Miloš Florjančič in Janko Rožič, arhitekt Janez Koželj z Mestne občine Ljubljana, dr. Robert Peskar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, predstojnik Oddelka za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Matej Klemenčič, dr. Breda Mihelič iz Urbanističnega inštituta, ki jo je nato zaradi predčasnega odhoda nadomestila dr. Jelka Pirkovič Kocbek, glavna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vsak izmed povabljencev je izpostavil svoj pogled na predlagano temo, s tem da je izhajal iz osebnih izkušenj, ki si jih je pridobil z vsakodnevno prakso. V razpravo se je nato vključila tudi publika. Razvila se je zelo prijetna debata, ki se je na koncu večera nadaljevala s sproščenim kramljanjem ob pogostitvi.
Petek in sobota dopoldne sta bila namenjena predstavitvi prispevkov predavateljev. Moderatorja prvega sklopa petkovih predavanj sta bila dr. Polona Vidmar in dr. Samo Štefanac. Prva predavateljica je bila dr. Renata Novak Klemenčič. Predstavila je primer obnove nekaterih srednjeveških spomenikov v prvi polovici 15. stol. v Dubrovniku in izpostavila dejstvo, da so pri obnovitvenih delih umetniki poskušali čim bolj natančno posnemati zgodovinsko starejše sloge. Dr. Dubravka Botica je nato prikazala primere arhitektur iz 17. in 18. stol. v severozahodnem delu Hrvaške, pri katerih sta na različnih ravneh prav tako razvidna vpliv in interpretacija starejših arhitekturnih obdobij. Dr. Predrag Marković pa je zatem s svojim prispevkom pojasnil vpliv antične in srednjeveške gradbene tradicije v Dalmaciji na primeru nenavadne kamnite strešne konstrukcije katedrale sv. Jakoba v Šibeniku.
Po odmoru je dr. Helena Seražin osvetlila delovanje in vlogo graškega Društva za domovinsko varstvo na južnem Štajerskem pri ohranjanju in varovanju kulturne krajine med letoma 1909 in 1918. Dr. Marko Špikić je nato predstavil kontinuiteto in transformacijo percepcije in vpliva Dioklecijanove palače v Splitu od objave knjige o antični palači arhitekta Roberta Adama leta 1764 do smrti Aloisa Riegla leta 1905. Dr. Mija Oter Gorenčič se je ob treh izbranih primerih cerkvene arhitekture posvetila odnosu do srednjeveških cerkva v kasnejših obdobjih in izpostavila različne pristope pri prezidavah in dozidavah srednjeveških cerkva ter njihovo različno percepcijo pri naročnikih, vernikih in stroki. Dopoldanski del je zaključila dr. Jasna Galjer, ki je ob primeru razstav, ki so bile namenjene moderni stanovanjski kulturi petdesetih let v SFRJ-ju, poskusila odgovoriti na vprašanje aktualnosti modernizma danes.
Popoldanski sklop predavanj sta vodila dr. Sonja Ana Hoyer in dr. Robert Peskar. S prispevkom o mejah novega v razvojnem varstvu arhitekturne dediščine se je kot prva predstavila dr. Živa Deu. Sledila je predstavitev dr. Tomaža Pazlarja in mag. Mateje Golež o pomembnosti uvajanja enotnega informacijskega modeliranja zgradb za kakovosten in trajnostni razvoj grajenega okolja. Dr. Igor Sapač je nato osvetlil problematiko rekonstrukcijskih posegov na starejših arhitekturnih in urbanističnih celotah na Slovenskem, dr. Eva Sapač pa je zatem ob primeru četrti Maribor Tezno spregovorila o pomembnosti varovanja širšega prostora okoli evidentiranih spomenikov tako s strani spomeniškovarstvene kot tudi umetnostnozgodovinske stroke. Ob zaključku večera je arhitekt Aleksander Saša Ostan predstavil projekte zadnjih nekaj let, pri katerih je izhajal iz preteklosti oziroma iz naselbinske dediščine, ki jo je uporabil kot navdih za svoje avtorsko ustvarjanje, arhitekt dr. Aleš Vodopivec pa je govoril o Ravnikarjevem odnosu do preteklosti in tradicije.
V soboto sta bila moderatorja dopoldneva dr. Marjeta Ciglenečki in dr. Marko Špikić. Sklop se je začel z zelo podrobno predstavitvijo prenove Hradeckega mostu v Ljubljani, ki sta jo pripravila mag. Tadej Brate in dr. Lara Slivnik. Mag. Nataša Jakšić in dr. Karin Šerman sta nato spregovorili o premišljeni umestitvi Denzlerjeve upravne zgradbe v historično tkivo Donjega grada v Zagrebu leta 1935, Petra Šušteršič pa se je posvetila neizvedenim Plečnikovim načrtom za Novi magistrat v Ljubljani. Po odmoru so prišla na vrsto še predavanja Tine Jazbec, ki je predstavila delovanje arhitekta Ferija Novaka v Murski Soboti, mag. Tine Potočnik, ki je spregovorila o starem in novem v razvoju naselja Mengeš po drugi svetovni vojni, in mag. Neže Čebron Lipovec, ki je prikazala primere posegov bolj ali manj znanih arhitektov v historično tkivo Kopra po drugi svetovni vojni do konca petdesetih let. Arhitekturni simpozij 2011 se je nato po odmoru za kosilo zaključil z ogledom prenovljenega Hostla Celica v Ljubljani pod strokovnim vodstvom arhitekta Janka Rožiča.

Slikovno gradivo
1. Okrogla miza na temo Med starim in novim v arhitekturi danes (foto Matej Klemenčič)
2. Prispevek dr. Mije Oter Gorenčič, Različni pogledi na posege v srednjeveške cerkve (foto Matej Klemenčič)
3. Prispevek dr. Aleša Vodopivca, Ravnikarjev odnos do preteklosti in tradicije (foto Matej Klemenčič)
4. Moderatorja sobotnega sklopa dr. Marjeta Ciglenečki in dr. Marko Špikić (foto Matej Klemenčič)
5. Prispevek mag. Tine Jazbec, Murska Sobota — modernistično mesto Ferija Novaka (foto Matej Klemenčič)
6. Ogled Hostla Celica v Ljubljani pod vodstvom arhitekta Janeza Rožiča (foto Matej Klemenčič)