Dominika LUŠIN
Niko Kralj: Neznani znani oblikovalec
Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana, 15. 12.–4. 3. 2012

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje si lahko ogledamo razstavo o delu Nika Kralja, legende slovenskega oblikovanja. Razstava ima pomenljiv naslov: Niko Kralj: Neznani znani oblikovalec.
Znani zato, ker njegove izdelke poznamo vsi, saj so bili in so še del našega vsakdanjega življenja. Z njimi smo se srečevali povsod – že v vrtcih smo spali na ležalnikih iz perforirane vezane plošče; mnogo javnih prostorov, torej čakalnic, pisarn, dvoran, je bilo opremljenih z linijo stolov Lupina. Stol 4455 je postal znan kot prvi pravi primer industrijskega oblikovanja za masovno proizvodnjo, ki se zopet vrača v mnoge kavarne in domove. Seveda ne moremo mimo Kraljevega najbolj znanega izdelka, stola Rex, ponosa slovenskega oblikovanja, ki je dobil mesto tudi med svetovnimi oblikovalskimi ikonami. Vsi ti kosi pohištva in še nekateri drugi so na ogled v prvem delu razstave, kjer je predstavljeno delo Nika Kralja v okviru kamniške tovarne Stol. Vsi torej poznamo te izdelke, toda le redkokdo ve, da za vsemi stoji ista oseba. In zato torej tudi Niko Kralj, neznani oblikovalec.
Razstava prikazuje Nika Kralja ne le kot plodovitega praktika, temveč tudi kot utemeljitelja oblikovalske stroke na Slovenskem. Temu je posvečen drugi del razstave, ki osvetljuje njegovo raziskovalno in pedagoško delo v okviru Inštituta za oblikovanje na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG). Tu je uspešno združeval eksperimentalno delo in delo, vezano na industrijsko proizvodnjo. Predstavljen je modularni sistem Futura, za katerega je Kralj prejel zlato medaljo na milanskem trienalu, program Savinja, igrače ... Tu lahko razberemo njegov odnos do materiala (za les je menil, da je najboljši material), odnos do uporabnika (nikoli ga ni jemal le kot pasivnega potrošnika, ampak kot kreativnega, aktivnega uporabnika) in odnos do oblikovalskega poklica, ki je na razstavi lepo ponazorjen s citatom: »Danes si vzgoje industrijskih oblikovalcev ne moremo predstavljati brez eksperimentalnih delavnic; ne gre za to, da se nauči študent obrtniških veščin, spoznati mora vse možnosti materiala in njegove obdelave.« To so trije razlogi, zakaj je bil Kralj tako uspešen, zrcalijo pa tudi pomembno razumevanje oblikovanja: to ni le dodana vrednost predmetom, ampak gonilo razvoja in poznejše produkcije izdelka. Ključna pri tem pa sta inovativnost in poznavanje tehnologije materiala.
Poleg izbranih artefaktov in citatov si lahko na razstavi ogledamo tudi originalne skice, načrte in zapiske, v uvodnem delu razstave pa še njegove osebne predmete. Vse to je danes del arhiva Nika Kralja, ki ga je v zadnjih desetih letih pridobil Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Ob razstavi je izšla tudi knjiga o njegovem delu, ki vsebuje nekaj njegovih še neobjavljenih besedil, ki sta jo uredili kustosinji razstave Špela Šubic in Barbara Predan.
Razstava je gotovo vredna ogleda, saj na vsebinsko in oblikovno všečen način predstavi vrhunce Kraljevega oblikovanja in njegovo mesto v slovenskem oblikovanju. Navsezadnje so retrospektivne razstave slovenskih oblikovalcev zelo redke in zato toliko bolj dragocene. Obenem je predstavljena tematika zelo aktualna tako za stroko kot tudi za lesno in pohištveno industrijo, ki je pri nas trenutno v nezavidljivem položaju. Kraljev prispevek k razvoju pohištvene industrije je bil izjemen, zato upajmo, da razstava dovolj jasno kaže, v kateri smeri se skrivajo možnosti za nove priložnosti teh gospodarskih panog.
Poseben razmislek pa – zanimivo – ponuja ponudba v muzejski trgovini. Tu lahko kupimo stol Rex (danes ga izdeluje podjetje Impakta) za nekaj manj kot 200 evrov! Kraljevi stoli, vključno z Rexom, so bili tako razširjeni ne le zaradi dobrega oblikovanja, ampak tudi zaradi cenovne dostopnosti. Kraljevo oblikovanje je vedno vsebovalo močno socialno noto – oblikovati kvalitetne izdelke, dostopne vsakomur. Cena kaže na poseben status Rexa v današnjem času; postal je zbirateljski predmet, ki zrcali tehnološke, oblikovne in estetske razmere, v katerih je nastal. Postal je simbol uveljavljajoče se modernosti in modernistične miselnosti v okviru nekdanje skupne države. Postal je tudi del kolektivnega spomina in ima za marsikoga emotivno vrednost. Motiv za nakup Rexa torej danes ni več potreba, ampak želja, za izpolnitev katere pa je treba seči nekoliko globlje v žep.

Slikovno gradivo
1. Vodstvo Špele Šubic (foto Lucija Žižmund).
2. Niko Kralj (foto Lucija Žižmund).
3. Iz arhiva Nika Kralja (foto Lucija Žižmund).
4. 3D predstavitve (foto Lucija Žižmund).
5. Utrinek z otvoritve (foto Lucija Žižmund).
6. Obdobje Stol (foto Lucija Žižmund).
7. Avtorici razstave Barbara Predan in Špela Šubic s Kraljevo hčerko Veroniko Kralj (foto Lucija Žižmund).