Katalog razstave:
Umetnost iz tovarne — keramika Dekor
Pisci besedil: Breda Ilich Klančnik, Mateja Kos, Nadja Zgonik, Bogo Zupančič
Ljubljana : Narodni muzej Slovenije, 2012, 80 str., ilustr.

Ljubljanska Tovarna fine keramike Dekor je bila ustanovljena leta 1931, delati pa je začela leto pozneje. S tovarno je sodelovala vrsta zvenečih umetniških imen, od Tineta Kosa, Franceta Goršeta, Toneta in Mare Kralj, Zdenka Kalina, Karla Putriha do Dane Pajnič in Hinka Smrekarja. Izdelovala je tudi figurine, medtem ko jih druge uveljavljene keramične tovarne, na primer libojska ali kamniška, niso. Obstaja pa še ena velika razlika: tovarna Dekor edina pri nas od konca 18. stoletja do danes ni uporabljala beloprstene keramike, ampak žgano glino.
Ustanovitelj tovarne, Jože Karlovšek, po poklicu sicer gradbenik, se je kot amaterski raziskovalec veliko ukvarjal s preučevanjem ljudske ornamentike, tako slovenske kot slovanske, pa tudi evropske nasploh. Pravzaprav je iskal korenine slovenskega narodnega sloga. Od sredine tridesetih let 20. stoletja naprej je objavil vrsto knjig o zgodovini ornamenta, o slovenski ljudski ornamentiki in o ornamentu v umetni in ljudski obrti. Te publikacije so prinašale risbe značilnih vzorcev. Enake ornamente so slikali na uporabne in okrasne izdelke tovarne Dekor, na krožnike, sklede, ročke za vino — majolike.
Za drugi del proizvodnje, to je za različne figurine in figuralne skupine, nastale po osnutkih omenjenih umetnikov, pa so keramiki uporabili tehniko slikanja z barvnimi glazurami, ki jo je na Slovenskem uveljavila keramična tovarna bratov Schütz iz Liboj pri Celju. Slikovite, s humorjem navdahnjene figurice in ikone slovenske mitologije (kot na primer Martin Krpan ali Sejalec) so bile poslikane z živimi, sijočimi barvami.
V sočasnih revijah in časopisih so bili izdelki deležni mnogih pohval. Avtorji zapisov so posebej poudarjali, da je Dekorjeva keramika povsem enako kvalitetna kot uvožena. Tovarna je sodelovala na vrsti umetniških prireditev, tako vsakoletnih razstav kot sejmov, njene izdelke pa so prodajale znane ljubljanske trgovine. V meščanskih domovih je bilo najti precej Dekorjevih izdelkov, saj so sodili v krog takrat izredno priljubljenega sloga art deco, torej so bili del sodobne stanovanjske opreme.
Najuspešnejše obdobje delovanja tovarne je trajalo do druge svetovne vojne. Po njej se je keramična tovarna Dekor najprej skušala približati predvojnim uspehom, a je kljub velikemu trudu stagnirala. Obdržala je nekatere najbolj priljubljene izdelke iz tridesetih in zgodnjih štiridesetih let 20. stoletja, le da je pisane glazure zamenjala enobarvna temna. Nastale pa so tudi nove serije z manj barvitimi abstraktnimi vzorci. Tudi ti izdelki so bili v petdesetih in šestdesetih letih še vedno dokaj zaželeni.
Ko sta se v devetdesetih letih vedno bolj razvijala slovenska avtorska keramika in keramično kiparstvo, je industrijska keramika propadala. Prva je svoja vrata zaprla prav keramična tovarna Dekor, morda tudi zato, ker takrat ni več našla svojega lastnega oblikovnega jezika, s katerim bi lahko uspešno nagovorila kupce; v devetdesetih letih so jo zaprli, stavbo pa podrli.
Tovarna je torej prenehala delovati pred slabimi dvajsetimi leti in takoj so se za njo zabrisale sledi. V javnih arhivih ni najti skoraj nobenih dokumentov, povezanih z njo. Tovarniški arhiv se je izgubil v celoti. Če ne bi bilo njenih izdelkov, ki jih še zdaj najdemo po domovih, v muzejih in pri zbiralcih, bi kdo lahko celo trdil, da ta tovarna sploh ni obstajala.
S prvo razstavo Dekorjeve keramike v Narodnem muzeju Slovenije želimo opozoriti na tovarno in na njeno pomembno vlogo v razvoju slovenske keramike, na njen vpliv na sočasno stanovanjsko kulturo, še posebej pa na njeno povezavo z likovno umetnostjo, predvsem s kiparstvom.

Narodni muzej Slovenije vabi vse, ki imate kakršne koli podatke o tovarni, njene kataloge, dokumente ali ohranjene predmete, da nam to sporočite. Radi bi namreč izpopolnili naše vedenje o tovarni, njenih zaposlenih, umetniških sopotnikih in še posebej o izdelkih. Skupaj bomo tovarno Dekor ohranili v spominu, saj je tega brez dvoma vredna. Veseli bomo vašega odziva!

Slikovno gradivo
1. Tone Kralj, Svečnik, Narodni muzej Slovenije (foto: Tomaž Lauko)
2. Vaza, Narodni muzej Slovenije (foto: Tomaž Lauko)
3. Tine Kos, Martin Krpan, Narodni muzej Slovenije (foto: Tomaž Lauko)