Vesna KAMIN KAJFEŽ
Zdenka Bonin, Bratovščine v severozahodni Istri v obdobju Beneške republike
Koper: Pokrajinski arhiv, 2011, 420 str.: ilustr., graf. prikazi; 30 cm, ISBN 978-961-92704-7-9 : 30 EUR

Monografija Bratovščine v severozahodni Istri v obdobju Beneške republike je razdeljena na sedem obsežnih poglavij, ki jim sledijo zaključek, seznam virov in literature ter druge priloge. Knjiga, ki temelji na avtoričini doktorski disertaciji iz leta 2009, prinaša kar nekaj novosti na področju raziskovanja bratovščin, ki so delovale v obalnih mestih, Boninova posebno pozornost nameni predvsem koprskim bratovščinam, nove izsledke pa pospremi z arhivskimi dokumenti, ki so tokrat po večini prvič objavljeni.
Na naslovnici monografije je Boninova uporabila sliko Procesija sv. Jurija iz zakristije župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu. Gre za delo beneškega slikarja Angela de Costerja (1680–1736), ki je bilo do nedavnega skoraj popolnoma spregledano (1). De Costerjeva Procesija sv. Jurija ima poleg umetniške izredno historično pričevalno vrednost: je namreč najstarejša ohranjena upodobitev piranske procesije. Člani Bratovščine sv. Rešnjega telesa, najpomembnejše piranske bratovščine (tako v finančnem kot tudi v karitativnem smislu), so čutili potrebo po prezentaciji osrednjega mestnega dogodka. Med vsemi cerkvenimi ceremonijami so bile prav uprizoritve procesij zaradi svojega ceremonialnega in emocionalnega značaja eden izmed najučinkovitejših mehanizmov poudarjanja cerkvene moči ter obenem tudi eden izmed najbolj eksplicitnih mehanizmov družbenega vključevanja in izključevanja. Udeleženci v sprevodu procesije so bili člani duhovščine, redovniki ter bratovščine, ki so s svojimi banderami, držeč goreče sveče, simbolizirali prinašanje svetlobe in odganjanja zla.
Uvodno poglavje prinaša pregled (ne)objavljenih arhivskih virov in dokumentov ter bibliografije (str. 11–20). Pri tem bi morda bilo smiselno upoštevati novejšo literaturo, ki se prav tako ukvarja z bratovščinami v Benetkah in na Terrafermi; npr. Confraternities and the Visual Arts in Renaissance Italy: Ritual, Spectacle, Image, ur. Barbara Wisch in Diane Cole Ahl (Cambridge: Cambridge University Press, 2000); The Politics of Ritual Kinship: Confraternities and Social Order in Early Modern Italy, ur. Nicolas Terpstra (Cambridge: Cambridge University Press, 2000); Gabriele Köster, Künstler und ihre Brüder: Maler, Bildhauer und Architekten in den venezianischen Scuole grandi (bis ca. 1600), (Berlin, Gebr. Mann Verlag, 2008). V naslednjem poglavju avtorica natančneje predstavi delovanje in organiziranost bratovščin na območju Beneške republike (str. 21–31). Posebno pozornost nameni tako ustanavljanju bratovščin in njihovim statutom oz. pravilom kot tudi članstvu. Tretje poglavje prinaša vpogled v stanje bratovščin in drugih dobrodelnih ustanov v severozahodni Istri, njihovo povezavo z Benetkami, in to predvsem na podlagi poročil beneških nadzornikov ter poročil o zlorabah komunskih in bratovščinskih funkcionarjev (str. 33–51). Četrto (str. 53–65) in peto (str. 67–94) poglavje sta namenjeni piranskim in izolskim bratovščinam, v veliki meri sestojita iz sekundarnih virov, predvsem pa temeljita na poročilu škofa Agostina Valiera iz leta 1580 in drugih sočasnih piscih (s poudarkom na Naldinijevi Corografia ecclesiastica osia descrizione della citta e della diocesi di Giustinopoli, detto volgarmente Capo d'Istria iz leta 1700). Drobna napaka se pojavi na strani 63 v opombi 78, kjer je govor o treh oltarjih za cerkev Marije Zdravja v Piranu, ki naj bi po mnenju Boninove nastali leta 1788. Udje bratovščine sv. Klementa so namreč kamnoseku Gasparu Albertiniju naročili celotno oltarno opremo v sedemdesetih letih 18. stoletja temeljito predelane cerkve Marije Zdravja v Piranu (2). Model glavnega oltarja so potrdili 26. februarja 1779, pogodbo so sklenili 10. junija leta 1779. Kamnosek je oltar moral postaviti do praznika »della beata Vergine della Salute dell'anno corrente« oziroma do 21. novembra leta 1779, moral se je držati potrjenega modela ter uporabljati marmor iz Carrare in Afrike. Pogodbo za stranski oltar sv. Frančiška Pavelskega so sklenili 27. septembra leta 1788; na podlagi predstavljenega in odobrenega modela ga je mojster moral postaviti do praznika Marije Zdravja naslednjega leta oziroma do 21. novembra leta 1789. Drugi stranski oltar so piranskemu kamnoseku naročili 30. marca leta 1794; postaviti ga je moral do 18. decembra leta 1794, in sicer je moral biti enak oltarju sv. Frančiška Pavelskega (3).
Šesto poglavje (str. 95–130) prinaša uvod v koprske bratovščine, ki jih je avtorica tudi najtemeljiteje obdelala in objavila nekaj izjemno pomembnih novih arhivskih dokumentov, ki bodo uporabni ne samo za zgodovinarje, temveč tudi za umetnostne zgodovinarje, ki se ukvarjajo z umetnostnimi naročili bratovščin na območju severozahodne Istre. Bratovščine na teritoriju Beneške republike so bile namreč pogosto pomembni naročniki umetnikov, saj so morale skrbeti za svoje oltarje in drugo imetje; tako v njihovih knjigah prihodkov in odhodkov najdemo marsikatero notico o naročilu oltarja, oltarne slike ali druge cerkvene opreme pri uveljavljenem beneškemu umetniku. Sedmo poglavje (str. 131–338) nosi naslov Koprske mestne bratovščine, v njem pa Boninova podrobneje obravnava deset bratovščin in dva špitala. Drobna napaka se pojavi pri podnapisu slike 76 (str. 337), saj gre za rotundo sv. Elije in ne za cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru. Sklepnemu delu (str. 339–344) nato sledijo seznam kratic in okrajšav, slovar, seznam virov in literature.
Monografija Zdenke Bonin je bogata s slikovnim gradivom in grafičnimi prikazi. Njeni posebnosti sta predvsem široka uporaba arhivskih dokumentov in temeljit pregled literature. V prvi vrsti prinaša novosti na področju delovanja bratovščin v severozahodni Istri s poudarkom na Kopru. Morda bi bil zaradi tega tudi ustreznejši naslov Bratovščine v Kopru v obdobju Beneške republike.

(1) O slikarjevem opusu in starejši literaturi glej: Vesna KAMIN KAJFEŽ, Življenje in delo beneškega slikarja med Benetkami, Rimom in Piranom. Angelo de Coster (1680–1736), Koper 2012 (doktorska disertacija, Univerza na Primorskem, tipkopis). Skromen predlog za pravilen podnapis k omenjeni sliki na strani 59 (slika 6) bi se glasil: Angelo de Coster, Procesija sv. Jurija, 1709, župnijska cerkev sv. Jurija, Piran.
(2) Vesna KAMIN KAJFEŽ – Igor WEIGL, Prispevki k delu piranskega kamnoseka Gaspara Albertinija ter kamnoseka in kiparja Giovannija Battiste Bettinija iz Portogruara, Bilten SUZD, 16/2012: http://www.suzd.si/bilten/bilten-suzd-16-2012/120-raziskave/367-vesna-kamin-kajfez-igor-weigl-prispevki-k-delu-piranskega-kamnoseka-gaspara-albertinija-ter-kamnoseka-in-kiparja-giovannija-battiste-bettinija-iz-portogruara.
(3) Župnijski arhiv Piran, Bratovščinska knjiga sv. Klementa, s. p.