A+ | A | A-

Katarina METELKO
Zmagovalno oblikovanje v Galeriji Kresija
Zmagovalno oblikovanje. Izbor del slovenskih oblikovalcev, nagrajenih z zlatimi medaljami na bienalih industrijskega oblikovanja, iz zbirke Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Bilten20MetelkoSl01Bilten20MetelkoSl02Bilten20MetelkoSl03Bilten20MetelkoSl04Bilten20MetelkoSl05Bilten20MetelkoSl06Bilten20MetelkoSl07

Od 28. septembra do 4. novembra 2012 je bila v Galeriji Kresija na Stritarjevi ulici v Ljubljani na ogled razstava z naslovom Zmagovalno oblikovanje: izbor del slovenskih oblikovalcev, nagrajenih z zlatimi medaljami na bienalih industrijskega oblikovanja, iz zbirke MAO. Razstava je bila eden izmed dogodkov, ki so spremljali razstavo Bienale oblikovanja – BIO 23. Razstavo so tako strokovnjaki kot obiskovalci sprejeli z navdušenjem, saj je z nekaj razstavljenimi deli prikazala zgodovino oblikovanja na Slovenskem. Ker kataloga ob razstavi ni bilo, naj ga nadomesti teh nekaj vrstic s predstavitvijo razstavljenih predmetov, ki so naredili največji vtis na obiskovalce.
Razstavo Zmagovalno oblikovanje sta pripravili kustodinji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Cvetka Požar in Špela Šubic, ki sta pripravili tudi daljša predstavitvena besedila, ki so delno povzeta pri spodaj omenjenih eksponatih. Avtorici sta na ogled postavili dvajset predmetov, ki so pomemben del zgodovine industrijskega in grafičnega oblikovanja na Slovenskem.
Najstarejši med razstavljenimi deli je bil usnjeni stol Janeza Lajovica iz leta 1962. Arhitekt Janez Lajovic ga je oblikoval za hotel Prisank v Kranjski Gori, zato se stol največkrat navaja pod imenom Prisank. Njegovo ogrodje je leseno, medtem ko je Lajovic za sedišče in naslonjalo izbral usnje. Za hotel Prisank so takrat izdelali omejeno serijo stolov (okoli 150), poenostavljena različica stola pa je pozneje polnila še mnoge javne prostore. Stol Prisank sodi med eksponate, ki so na razstavi poželi največ pozornosti, morda prav zaradi zanimivega detajla, tj. kovinske sponke, s katero je vpeto usnjeno naslonjalo.
Poleg Janeza Lajovica je na prvi razstavi BIO leta 1964 zlato medaljo dobil tudi Andrej Čufer. Za podjetje Elan iz Begunj je oblikoval smučarsko palico s plastičnimi ročaji in krpljami.
Med slovenskimi industrijskimi oblikovalci je vsekakor treba posebej omeniti Marka Turka. Na bienalih industrijskega oblikovanja največkrat nagrajeni avtor je leta 1988 prejel zlato medaljo za kondenzatorski studijski mikrofon, ki ga je izdelal sam v svojem Elektroakustičnem laboratoriju. Marko Turk je prvi slovenski oblikovalec, katerega delo je vključeno v stalno zbirko slavnega newyorškega Muzeja za moderno umetnost MoMA, zato ni naključje, da nas je prav podoba tega mikrofona vabila na razstavo.
Na razstavi so bili predstavljeni tudi oblikovalci mlajše generacije. Jure Miklavc že od leta 1998 sodeluje s tovarno obutve Alpina Žiri. S smučarskimi čevlji in čevlji za tek na smučeh žanje uspehe na mnogih oblikovalskih tekmovanjih in razstavah. Prav z njegovim oblikovanjem si je tovarna Alpina ustvarila ime po vsem svetu, tako med profesionalnimi tekmovalci kot med rekreativnimi ljubitelji teka na smučeh. Na razstavi je bil na ogled čevelj za smučarski tek Alpina Racing CL, ki ga je Miklavc oblikoval skupaj z Janom Jagodičem leta 2002, zanj pa sta prejela zlato medaljo na 18. bienalu leta 2002.
Kot zadnji med dobitniki zlate medalje za industrijsko oblikovanje je bil predstavljen Ivo Boscarol. S sodelavci je leta 2010 na BIO 22 razstavil prvo serijsko izdelano jadralno letalo z dvema vzporednima sedežema in električnim motorjem za samodejno poletanje – Pipistrel Taurus Electro. Na razstavi je bil predstavljen modelček tega letala. Leto pozneje je Boscarol za nadgradnjo tega modela – štirisedežno jadralno letalo Taurus G4 – skupaj s svojimi sodelavci prejel tudi prestižno nagrado Nase.
Grafično oblikovanje je bilo predstavljeno z devetimi deli. Prva bienalna razstava industrijskega oblikovanja je bila na ogled leta 1964, vendar pa je celostno grafično podobo, po kateri je BIO prepoznaven še danes, šele leta 1968 oblikoval Grega Košak. Pri oblikovanju plakatov za tretjo razstavo BIO je sledil želji organizatorja, da se na plakatih ohranja podoba s številkami. S plastenjem trakov in barv (oranžna, rdeča, vijolična) ter številk od ena do tri pa je opozoril tudi na predhodni razstavi in hkrati napovedal naslednjo.
Med celostnimi grafičnimi podobami je veliko navdušenja poželo delo Matjaža Vipotnika. Za celostno grafično podobo 17. mednarodnega jazz festivala leta 1976 in Jazzovskega društva Ljubljana so ga z zlato medaljo nagradili na BIO 7. Znak za društvo in festival je sicer Vipotnik oblikoval že leto poprej, za 16. festival, za 17. festival pa je zasnoval še plakat z velikim črnim napisom in vžigalicami, brošuro, set dopisnih tiskovin, vstopnic, nalepke, priponke ...
Kot je napisala Cvetka Požar: "Matjaž Vipotnik je v sedemdesetih letih, pa tudi pozneje, plakatno sporočilo oblikoval s fotografijo, ki jo je s pomočjo tiskarske tehnologije nadgradil s posebnimi učinki, kot so prelivanje tonov, poudarjanje z rastrskimi grafičnimi učinki, montaža diapozitivov itd."
Veliko navdušenja in pozornosti je bil tako med slovenskimi kot tujimi obiskovalci deležen plakat Ranka Novaka s podobo razbitega vrča, zlepljenega z obliži, za predstavo Razbiti vrč Heinricha von Kleista. Sodi v serijo plakatov, ki jih je Novak oblikoval za Mestno gledališče v Ljubljani v sezoni 1985/86, nagrajeni pa so bili na 11. razstavi BIO. Serijo plakatov povezujejo enotno oblikovani detajli, na primer trikotnik z napisom imena gledališča in letnico sezone, ki je barvno in kompozicijsko prilagojen vsakemu plakatu posebej. Pri tej celostno oblikovani seriji plakatov in gledaliških listov je, kot je razlagal spremni tekst, očitno zlitje oziroma preplet vplivov tako modernizma švicarskega internacionalnega stila kot t. i. poljske šole, kar se kaže v strogi geometrični kompoziciji, a hkrati bolj sproščeni, metaforični ikonografiji.

Razstavljena dela:

Industrijsko oblikovanje:

1. Zlata medalja na BIO 1
Andrej Čufer, smučarska palica, 1963, Elan, Begunje

2. Zlata medalja na BIO 1
Janez Lajovic, usnjeni stol, 1962, Mizarstvo Šenk, Ljubljana

3. Zlata medalja na BIO 5
Ljuban Klojčnik, Iskra Design, cestni telefonski signalni steber, 1972, Iskra, Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana

4. Zlata medalja na BIO 7
Biba Bertok, otroška posteljica Nataša, 1974, Slovenijales, Tovarna lesne galanterije, Rimske Toplice

5. Zlata medalja na BIO 10
Branko Uršič, sistem L, 1983, Stol, Kamnik

6. Zlata medalja na BIO 10
Vladimir Pezdirc, bergla, 1984, ZRI Soča, Ljubljana

7. Zlata medalja na BIO 12
Marko Turk, kondenzatorski studijski mikrofon, 1988, EAL, Ljubljana

8. Zlata medalja na BIO 14
Oskar Kogoj, serija steklenic Piramida, 1994, Ormelvetro, Italija

9. Zlata medalja na BIO 18
Jure Miklavc, Jan Jagodič, čevlji za tek na smučeh Alpina Racing CL, 2002, Alpina, Slovenija

10. Zlata medalja na BIO 19
Rok Oblak, mentor Sima Puintile, kuhalnik Mdula, 2004, WWF, Finska

11. Zlata medalja na BIO 22
Ivo Boscarol in sodelavci, dvosedežno jadralno letalo z uvlačljivim motorjem za samodejno poletanje Pipistrel Taurus Electro, 2009, Ajdovščina, Slovenija

Grafično oblikovanje:

1. Zlata medalja na BIO 3
Grega Košak, celostna grafična podoba BIO 3, 1968, 3. bienale industrijskega oblikovanja, Ljubljana, Jugoslavija

2. Zlata medalja na BIO 5
Judita Skalar, Peter Skalar, Janez Suhadolc, Matjaž Vipotnik, Studio MSSV, celostna grafična podoba Ljubljanske banke, 1969-1972, Ljubljanska banka, Ljubljana, Jugoslavija

3. Zlata medalja na BIO 7
Matjaž Vipotnik, Studio MSSV, celostna grafična podoba 17. mednarodnega jazz festivala, 1976, Jazzovsko društvo, Ljubljana, Jugoslavija

4. Zlata medalja na BIO 10
Judita Skalar, Peter Skalar, Studio MSSV, celostna grafična podoba Konus, 1974-1984, Slovenske Konjice, Jugoslavija

5. Zlata medalja na BIO 10
Ranko Novak, soavtorja Vojteh Ravnikar, Damjan Gale, celostna grafična podoba razstave
Arhitektura skupine Kras, 1984, Obalne galerije, Piran, Cankarjev dom, Ljubljana, Jugoslavija

6. Zlata medalja na BIO 11
Ranko Novak, Studio Znak, plakati in gledališki listi Mestnega gledališča Ljubljana,
1985-1986, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, Jugoslavija, fotografija Tone Stojko

7. Zlata medalja na BIO 17
Jože Domjan, gledališki plakati, 1998-1999, Cetis, Celje, Slovensko ljudsko gledališče, Celje, Gimnazija Celje, Slovenija

8. Zlata medalja na BIO 19
Mojca Janželj Tomažič, BeBe com., celostna grafična podoba BOF, 2002, Ljubljana, Slovenija

9. Zlata medalja na BIO 19
Majda Kregar, Miha Kerin, Ambient, spominska plošča v koncentracijskem taborišču Kampor, Rab, 2003, RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana, Slovenija

Slikovno gradivo:
1. Janez Lajovic, usnjeni stol, 1962
2. Marko Turk, kondenzatorski studijski mikrofon, 1988
3. Jure Miklavc in Jan Jagodič, čevlji za tek na smučeh Alpina Racing CL, 2002
4. Ivo Boscarol s sodelavci, dvosedežno jadralno letalo z uvlačljivim motorjem za samodejno poletanje Pipistrel Taurus Electro, 2009
5. Grega Košak, celostna podoba BIO 3, 1968
6. Matjaž Vipotnik, Studio MSSV, celostna podoba 17. mednarodnega jazz festivala, 1976
7. Ranko Novak, Studio Znak, plakati in gledališki listi Mestnega gledališča Ljubljana, 1985-1986

Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam