Ob najnovejših raziskavah v koprski cerkvi sv. Blaža, ki jih je spodbudila prihajajoča 300-letnica smrti škofa Paola Naldinija (1632–1713), se je izkazalo, da v svojem jedru ta sicer skromna cerkev avguštink skriva marsikatero umetnostnozgodovinsko vrednost. Med drugim glavni oltar krasi slika Objokovanje mrtvega Kristusa (212 x 126 cm) (1), ki – sodeč po kvaliteti – sodi v krog Jacoba Palme mlajšega (1548/50–1628) in njegovih naslednikov (2). Tako Palmova dela kot tudi dela njegovega kroga in naslednikov v Istri niso izjema; med njegova dela v naših obalnih mestih (Koper, Izola, Piran) štejemo Polaganje v grob iz župnijske cerkve sv. Mavra v Izoli, Križanje iz cerkve sv. Ane v Kopru (danes del zbirke umaknjenih umetnin) ter tradicionalno tudi Sv. Magdaleno iz minoritskega samostana v Piranu (3). Njegovemu vplivu oz. nasledstvu pa Tomaž Brejc pripiše še Oznanjenje iz cerkve sv. Štefana v Piranu (4), Marijo s svetniki iz sv. Nikolaja v Kopru in Mrtvega Kristusa iz cerkve sv. Andreja v Koštaboni (5). Pri koprski upodobitvi gre za soroden motiv, ki se v Palmovem opusu pojavlja večkrat: Snemanje s križa, Ospedaletto dei Crociferi, Benetke, 203 x 292 cm, 1590; Polaganje v grob, San Fantin, Benetke, 345 x 157 cm, 1600/1604; Polaganje v grob, Il Redentore, Benetke, 340 x 162 cm, 1600/1605.
Koprska slika je sicer v slabem stanju in čaka na ustrezen restavratorski poseg, vendar že v samem jedru skriva dovolj kvalitetnih potez in detajlov, da jo lahko povežemo s Palmovim krogom oz. z njegovimi nasledniki (6). Dogajanje je slikar postavil v prostrano krajino. Izmučeno Kristusovo telo, ki ga je slikar spretno postavil diagonalno in s tem še poudaril dramatiko samega prizora, podpirata obe ženski, prisotni pri dogodku, Marija Magdalena in Marija (Mt 27, 56–61; Mr 15, 40–47; Lk 23, 49–55; Jn 19, 38–42). V ozadju so še štiri moške figure, ki spremljajo dramatični trenutek. Ena od moških figur je obrnjena stran od glavnih protagonistov, skrajno leva figura pa v roki drži žebelj. Poleg moških figur je v desnem kotu upodobljen portret škofa v opravi s škofovsko palico.
Koprsko sliko lahko v prvi vrsti primerjamo z izolsko upodobitvijo Polaganja v grob, izpričanim delom Palme mlajšega (danes je v župnijski cerkvi sv. Mavra v Izoli, nastalo v prvem desetletju 17. stoletja, 224 x 130 cm) (7). V spodnjem levem kotu je slikar na izolski sliki upodobil skupino z Marijo, ki je ob pogledu na mrtvega sina od žalosti omedlela, in Marijo Magdaleno; nad njimi se v nebo obrača sv. Janez Evangelist s sklenjenimi rokami. Nad mrtvim Kristusom imamo poleg moža, ki nosi njegovo telo, upodobljeno tudi ženo, ki ga objokuje. Zgodovina nastanka izolske slike je dobro izpričana v arhivskih in drugih pisnih virih. Prvo omembo slike zasledimo že leta 1611 v opisu Nicolòja Manzuolija v njegovem temeljnem delu Nova descrittione della Provincia dell'Istria, v katerem omenja celo tri Palmove oltarne slike v Izoli: »Nella chiesa maggiore sono tre bellissime Palle d'Altare di mano del Palma Pittor famoso« (8). Izolska slika Polaganje v grob je torej morala nastati v časovnem razmiku med letoma 1582 in 1611, saj Luigi Morteani v Isola ed i suoi statuti omenja arhivski dokument iz leta 1582 o plačilu 1860 lir za Vstalega Kristusa in Devico Marijo: »due palle, l'una del Redentore e l'altra della B. V. de' Battudi, dipinte da Palma il vecchio per la somma di lire 1860 (1582)« (9). Verjetno je v zadnjem desetletju 16. oz. prvih letih 17. stoletja nastalo tudi tretje Palmovo delo za Izolo Polaganje v grob, saj se datacija ujema tudi z zgodovinskim dogodkom; ravno leta 1582 je namreč Izola poslala sedež svete inkvizicije za Istro. V obdobju, ki je sledilo, je nastala večina danes ohranjenih del v župnijski cerkvi sv. Mavra (Irene di Spilimbergo, Sv. Boštjan; neznani slikar, Rožnovenska Marija; Antonio Seccante (?), Sv. Maver) (10). Paolo Naldini v svojem delu Corografia ecclesiastica o'sia descrittione della città e della diocesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d'Istria [slovenski prevod v redakciji Darka Darovca Cerkveni krajepis ali Opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper], izdanem v Benetkah leta 1700, omeni dve Palmovi deli v izolski župnijski cerkvi: »quali sono del Redentore, e della Vergine madre; Opere insigni del Palma« (11).
Koprska izvedba kompozicije, ki je po velikosti skoraj identična z izolsko – če upoštevamo, da sta bili obe sliki obrezani –, vseeno kaže nekatere nespretnosti pri oblikovanju figur in postavitvi. Predvsem figura Marije na koprski sliki močno izstopa iz kompozicije, morda gre celo za preslikavo v prejšnjih stoletjih. Tudi figura škofa bi lahko bila dodana kasneje, saj ob primerjavi z Marijo Magdaleno ob njem slednja kaže veliko več slikarjeve spretnosti. Koprska slika Objokovanje mrtvega Kristusa je tako po vsej verjetnosti nastala proti sredini 17. stoletja, ko je bil vpliv Palmovih del še močno prisoten vzdolž jadranske obale. Za bolj dokončno in predvsem natančnejšo analizo detajlov in kolorita, ki je sedaj povsem neprepoznaven, pa bo potreben obsežen restavratorski poseg.

* Za številna opozorila se najlepše zahvaljujem mag. Juretu Berniku (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran) in restavratorki mag. Miri Ličen Krmpotić. Zahvala tudi Nini Kudiš za nekatera opozorila pri analizi slike. Na tem mestu izrekam neizmerno zahvalo tudi koprskemu škofu dr. Juriju Bizjaku za njegovo podporo pri odkrivanju biserov cerkve sv. Blaža. Ne nazadnje pa gre velika zasluga kolegu mag. Igorju Weiglu, ki je bil eden prvih, ki je opozoril na kvalitetna dela v tej cerkvi.
(1) Slika je bila verjetno v 19. stoletju obrezana ob straneh in dodana v spodnjem delu (48 cm).
(2) Osnovna literatura o Palmi mlajšem: Wart ARSLAN, s. v. Palma il Giovane, Thieme - Becker, Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart, XXVI, Leipzig 1932, pp. 176–178; Stefania MASON RINALDI, Palma il Giovane. L'Opera completa, Milano 1984 (s starejšo literaturo); Stefania MASON RINALDI (ed.), Palma il Giovane, 1548–1628. Disegni e dipinti, Milano 1990 (s starejšo literaturo); Rodolfo PALLUCCHINI, La pittura veneziana del Seicento, I & II, Milano 1993 (s starejšo literaturo); Dal Pordenone a Palma il Giovane. Devozione e pietà nel disegno veneziano del Cinquecento (ed. Caterina Furlan), Milano 2000.
(3) Tomaž BREJC, Umetnost od 15. do 19. stoletja na Slovenski obali, Koper 1983, p. 46. Glej zlasti: Giuliana ALGERI in Stefano L'OCCASO, Le opere d'arte della chiesa di Sant' Anna di Capodistria, v: Histria. Opere d'arte restaurate. Da Paolo Veneziano a Tiepolo, Milano 2005, pp. 95–96. Križanje (195 x 99 cm) iz cerkve sv. Ane v Kopru, danes del zbirke samostana Sant' Antonio v Gemoni del Friuli blizu Vidma, nosi podpis »Iacobus Palma f[ecit] (ALGERI in L'OCCASO 2005, cit. n. 3, p. 91). Za Sv. Magdaleno glej zlasti: Alberto Craievich, Pittore veneto, seconda metà XVII secolo, La Maddalena penitente, v: Istria. Città Maggiori: Capodistria, Parenzo, Pirano, Pola. Opere d'arte dal Medioevo all'Ottocento (ed. Giuseppe Pavanello, Maria Walcher), Trieste 1999 [2001], pp. 217–218.
(4) BREJC 1983, cit. n. 3, p. 46. Oznanjenje iz piranske cerkve sv. Štefana je v novejših študijah povezano z opusom Mattea Ponzona (Sonja Ana HOYER, Seznam iz Kopra, Izole in Pirana umaknjenih umetnin, v: V Italiji zadržane umetnine iz Kopra, Izole in Pirana (ed. Jože Hočevar), Ljubljana – Piran 2005, pp. 25, 119; Francesca Castellani, Matteo Ponzone (Venezia 1583 – post 1663), Annunciazione, v: Histria. Opere d'arte restaurate. Da Paolo Veneziano a Tiepolo, Milano 2005, pp. 162–166; Vesna KAMIN KAJFEŽ, Piranska bratovščina sv. Rešnjega telesa in njena umetnostna naročila v Benetkah: Matteo Ponzoni, Annales, Series Historia et Sociologia, 19/1, 2009, pp. 31–38).
(5) BREJC 1983, cit. n. 3, p. 46.
(6) Slika je bila verjetno v koprsko cerkev sv. Blaža v prejšnjih stoletjih prenesena iz prvotnega mesta.
(7) Tomaž Brejc je prizor poimenoval kot Snemanje s križa, vendar v resnici upodablja prenos mrtvega Kristusa v trenutku, preden ga položijo v grob. Glej tudi: MASON RINALDI 1984, cit. n. 2, p. 87. Med drugim hrani nadškofijska palača na Reki Palmovo sliko Polaganje v grob (225 x 136 cm). Na podobnosti med izolsko in reško sliko je opozoril že Kruno Prijatelj (Kruno PRIJATELJ, Palmino »Polaganje u grob« u Rijeci, Riječka revija, 1955, pp. 256–257). Prijatelj opozori v svojem članku predvsem na podobnost pri liku žene, ki kleči in ima široko razprte roke.
(8) Nicolò MANZUOLI, Nova descrittione della Provincia dell'Istria: con la vita delli santi, et sante di detta prouincia raccolte dalle legende loro antiche, [et] autentiche conseruate nelli archivi delle chiese, nelle quali rispossano le reliquie loro, In Venetia: appresso Giorgio Bizzardo, 1611, p. 30.
(9) Luigi MORTEANI, Isola ed i suoi statuti, Parenzo 1888, p. 36.
(10) Antonio ALISI, Istria. Città minori (ed. Maria Walcher), Trieste 1997, p. 100.
(11) Paolo NALDINI, Corografia ecclesiastica o'sia descrittione della città e della diocesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d'Istria, Benetke 1700, p. 332; glej tudi Paolo NALDINI, Cerkveni krajepis ali Opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper, Koper 2001, p. 242. Pomemben podatek o prisotnosti Palmovih del v Izoli najdemo tudi v delu Giuseppa Caprina: »La chiesa parrocchiale di Isola conserva una Deposizione che dovrebbe essere del Palma« (Giuseppe CAPRIN, L' Istria nobilissima, II, Trieste 1907, p. 134). Francesco Semi pa omenja celoten opus Palme mlajšega v Primorju in Istri: »Iacobo Negretti detto Palma il giovane (1544-1628), lasciò una Crocifissione a Sant'Anna in Capodistria, una Deposizione nel Duomo d'Isola, una Maddalena a San Francesco e una Annunciazione in Santo Stefano a Pirano, due pale d'altare a Sanvincenti e a Lussingrande (chiesa della Madonna degli Angeli)« (Francesco SEMI, L'arte in Istria, Pola 1937, p. 209).

Slikovno gradivo:
1. Nasledstvo Palme ml., Objokovanje mrtvega Kristusa, cerkev sv. Blaža, Koper (foto: Mira Ličen Krmpotić)
2. Nasledstvo Palme ml., Objokovanje mrtvega Kristusa, cerkev sv. Blaža, Koper (foto: Vesna Kamin Kajfež)
3. Nasledstvo Palme ml., Objokovanje mrtvega Kristusa, cerkev sv. Blaža, Koper, detajl (foto: Vesna Kamin Kajfež)
4. Nasledstvo Palme ml., Objokovanje mrtvega Kristusa, cerkev sv. Blaža, Koper, detajl (foto: Vesna Kamin Kajfež)
5. Jacobo Palma ml., Polaganje v grob, cerkev sv. Mavra, Izola (foto: Mitja Božič ©)