Mateja KOS

Dunaj okrog leta 1900 v MAK-u

Razstave Wien um 1900 (21. 11. 2012–23. 6. 2013), Ein Schuss Rhytmus und Farbe. Englisches Textildesign des ausgehenden 19. Jahrhunderts (6. 2.–13. 10. 2013) in Loos. Zeitgenössisch (13. 3.–23. 6. 2013), vse v Museumu für angewandte Kunst (MAK)

Letošnje leto v razstavnem programu Museuma für angewandte Kunst (v nadaljevanju MAK) na Dunaju zaznamujejo kar tri razstave o prelomnih gibanjih v oblikovanju v drugi polovici 19. in prvih desetletjih 20. stoletja.

Glavni razstavni projekt je nedvomno občasna razstava Wien um 1900, ki s predmeti iz bogatih muzejskih zbirk na novo definira obdobje med letoma 1890 in 1938. Avtor razstave je Christian Witt-Dörring, nekdanji kustos v MAK-u, zdaj pa samostojni umetnostni zgodovinar in kustos v Neue Galerie v New Yorku. Občasna razstava, ki so jo zaprli v juniju, bo septembra ponovno odprta kot del stalne razstave, še več, bo prvi del prenove sedanje stalne razstave, odprte leta 1995. Poročilo o razstavi s poudarkom na problematiki prespraševanja tega obdobja bo objavljeno v posebnem članku.  

Razstavo spremljata še dve manjši predstavitvi, ki sta obe pomembni za ta prelomni čas. Prva, namreč Ein Schuss Rhytmus und Farbe. Englisches Textildesign des ausgehenden 19. Jahrhunderts, prinaša dela ključnih angleških (in evropskih) reformatorjev uporabne umetnosti, kot so William Morris, Walter Crane, Charles Francis Annesley Voysey in drugi. Razstava je del evropskega projekta Partage Plus – Digitising and Enabling Art Nouveau for Europeana, predmeti pa prihajajo iz MAK-ovih zbirk.

Drugi projekt, ki prav tako zaseda le eno dvorano, je Loos. Zeitgenössisch. Pripravil ga je Yehuda E. Safran za Centro para os Assuntos da Arte e Arquitectura Guimarães s Portugalske.

MAK je angleško uporabno umetnost zbiral od svoje ustanovitve kot Österreichisches Museum für Kunst und Industrie leta 1863 naprej, še posebej pa v zadnjih desetletjih 19. in v začetku 20. stoletja. Ustanovitev muzeja in nekoliko kasneje še umetnoobrtne šole, ki je delovala v njegovem okviru, je namreč tesno povezana z reformami uporabne umetnosti po prvi svetovni razstavi leta 1851 v Londonu. Med sodelavci pri svetovni razstavi je bil Gottfried Semper, ki je tudi eden od ustanoviteljev MAK-a. O njegovih pogledih nanjo se lahko poučimo v besedilu Wissenschaft, Industrie und Kunst, ki je izšlo leta 1852 v Braunschweigu. Ideje angleških reformatorjev so navdušile tudi Otta Wagnerja, da je z direktorjem Arthurjem von Scalo leta 1897 v muzeju pripravil razstavo gibanja Arts and Crafts.

Tekstilni vzorci Williama Morrisa so še danes priljubljeni, v drugi polovici 19. stoletja pa so pomenili veliko novost v koncipiranju dekorativnih motivov na dvodimenzionalni površini. Z njimi je Morris ustvaril nov kanon in povzročil spremembe v modi ter okusu, s katerimi je poudaril razliko med novo umetnostjo, temelječo na gotskih zgledih, in historističnimi vzorci. Razstavljena vzorca Kovačnik (Honeysucle) in Tulipan (Tulip) sta med najbolj poznanimi. Izdelalo ju je oblikovalčevo podjetje. Prav tkanine in preproge so bile med prvimi izdelki podjetja, ki ga je Morris ustanovil ob gradnji svoje hiše (Red House) in je z različnimi imeni delovalo več desetletij. Najbolj znano je bilo kot Morris & Company (Morris & Co.). V njem so sodelovali še drugi oblikovalci in slikarji, na primer prerafaelita Edward Bourne-Jones in Dante Gabriel Rossetti. Izdelovalo je še pohištvo, slikana okna (vitraje), predmete iz kovin, tapete in drugo.

Poleg tekstilnih izdelkov Morrisa & Company si lahko ogledamo še tkanine podjetja Liberty & Co. Trgovina Liberty, odprli so jo leta 1875 in je najprej prodajala japonsko in orientalsko blago, je bila še posebej pomembna za uveljavitev novih trendov v uporabni umetnosti. Bila je namreč zelo priljubljena nakupovalna točka, v katero so se zgrinjali premožni kupci iz vse Evrope. Moda izdelkov, oblikovanih v novem slogu, je celo povzročila, da se je ime preneslo na slog. Starejši angleški izraz za secesijo ali art nouveau je tako liberty. Za tekstilni oddelek Libertyja sta izdelke med drugimi oblikovala arhitekt in oblikovalec Charles Francis Annesley Voysey in Arthur Silver, ustanovitelj Silver Studia, oba predstavljena v MAK-u. Voyseyjev vzorec Romar (Pilgrim) je še posebej zanimiv, ker ima ponavljajočo se neskončno strukturo kot na primer grafične uganke Mauritsa Cornelisa Escherja.

Silver Studio je bil specializiran za tekstil in tapete. Bil je mlajši kot Morris & Co. in Liberty, saj je bil ustanovljen leta 1880. Kot Liberty je tudi Silver Studio svoje izdelke prodajal še drugod, še posebej v Belgiji in Franciji. Med njegovimi najpomembnejšimi oblikovalci je bil Harry Napper. Na razstavi so njegovi secesijski tekstilni vzorci z viticami.  

Poleg tekstila je na razstavi nekaj predmetov iz drugih materialov istih izdelovalcev. Pohištvo in tapetniško blago sta oblikovala Harry Napper in Charles Francis Annesley Voysey. Keramični izdelki prihajajo iz obeh najpomembnejših studiev, namreč podjetja De Morgan in keramične tovarne Minton. Tovarna Minton, zlasti njena izboljšava stare tehnike slikanja z barvnimi glazurami (na primer družine Della Robbia), je imela velik vpliv na sočasno evropsko oblikovanje keramike, med drugim tudi na keramično tovarno bratov Schütz v Libojah pri Celju.  

Razstavljene so še tapete, vezenine in stenske ploščice po načrtih Morrisovega učenca Walterja Crana ter otroške knjige z njegovimi ilustracijami. Walter Crane je najbrž najbolj znan po prvi božični voščilnici, ki jo je oblikoval, čeprav se je ukvarjal z različnimi zvrstmi uporabne umetnosti.

Majhna razstava v prostoru študijske zbirke tekstila avtorice Barbare Karl, kustodinje zbirke tekstila in preprog v MAK-u, omogoči dokaj zadovoljiv pregled novih trendov v oblikovanju v drugi polovici 19. stoletja. Še posebej pa je dragocena zaradi digitalizacije, ki je potekala ob razstavi. Tako je zdaj celotna zbirka angleškega tekstila in preprog (918 predmetov) dostopna na spletni strani muzeja. Projekt je vsekakor vreden posnemanja.    

Naslednja razstava, ki prav tako sodi v sklop predstavitev uporabne umetnosti v času okrog leta 1900, je Loos. Zeitgenössisch. Pripravil jo je dolgoletni raziskovalec in poznavalec Loosovih del Yehuda E. Safran za portugalski Centro para os Assuntos da Arte e Arquitectura Guimarães (CAAA, center za umetnost in arhitekturo). Dodana je še interpretacija nekaterih sodobnih umetnikov, fotografov in arhitektov, kot je Heinz Frank s serijo fotografij.

Loosa kot arhitekta in oblikovalca ni treba posebej predstavljati. Njegov pogled na obe področji ga postavlja na zemljevid evropskega modernizma. Razstava je še zlasti zanimiva iz nekaterih drugih razlogov, predvsem zato, ker je razstavljeno gradivo posebej skrbno izbrano, predvsem pa gre za predmete, ki so le redkokdaj na ogled.

Poleg nekaterih arhitekturnih načrtov, ki jih na takšni razstavi pričakujemo, in makete American Bara nas preseneti dokumentarno gradivo z drugega področja Loosovega zanimanja, namreč novinarstva, s časnikom Das Andere, časopisom za uvajanje zahodne kulture v Avstrijo, ki ga je napisal Adolf Loos (Ein Blatt zur Einführung abendländischer Kultur in Österreich: Geschrieben von Adolf Loos).    

Med razstavljenimi predmeti je na ogled stol iz kavarne Museum, ki se je vzoroval po ikoni oblikovanja, namreč stolu št. 14 Michaela Thoneta (in tudi sam kasneje postal ikona oblikovanja). Nenavaden je servis za šampanjec, izdelan za podjetje bratov Lobmeyr leta 1931. Sestavlja ga hladilna posoda z nišami za kozarce. Podobna forma, namreč telo posode z nišami za kozarce, odlikuje tudi servis za vodko. V luči Loosove teorije o ornamentu in njegovih napotkov za opremo stanovanj se servis zdi precej nenavadno delo, saj pri njem sicer težko govorimo o kakršnem koli ornamentu, vendar pa je že sama forma zelo razgibana, dekorativna. Popolnoma drugačen je servis za pijače (vodo in vino) izrazito preprostih oblik. Poleg predmetov so razstavljeni tudi načrti za stanovanjsko opremo, med njimi za mizo in svetilko.

Razstava je opremljena z nekaterimi značilnimi Loosovimi izreki, z odlomki iz njegovih besedil, ki se nanašajo predvsem na oblikovanje, opremljanje stanovanj in oblačenje, znanih iz del Warum ein Mann gut angezogen sein soll. Enthüllendes über offenbar Verhüllendes in Wie man eine Wohnung einrichten soll. Stilvolles über scheinbar Unverrückbares, ter z drugim dokumentarnim gradivom.

Loos v kontekstu treh razstav predstavlja protipol Dunajskim delavnicam, saj je njegov pogled na teorijo in prakso oblikovanja skoraj diametralno nasproten.

Vse tri razstave so pomemben prispevek k ovrednotenju prelomnega obdobja v oblikovanju, namreč druge polovice 19. in prvih desetletij 20. stoletja. Vredno ogleda in premisleka!

Slikovno gradivo:

1. Wien um 1900, plakat

2. Wien um 1900, MAK/ZINE

3. Loos. Zeitgenössisch, plakat

4. Adolf Loos, Stol za Cafe Museum, 1899