Vesna KAMIN KAJFEŽ
Picasso. Remek-djela iz Muzeja Picasso, Pariz
[Mojstrovine iz Muzeja Picasso, Pariz]
Razstava v Galeriji Klovićevi dvori, avtorica Anne Baldassari; Zagreb, Galerija Klovićevi dvori, 23. marec 2013–7. julij 2013
Katalog razstave Picasso. Remek-djela iz Muzeja Picasso, Pariz (150 kn)
V Galeriji Klovićevi dvori se je 23. marca 2013 odprla razstava Mojstrovine iz Muzeja Picasso, Pariz, na kateri lahko občudujemo 56 slik in skulptur najslavnejšega mojstra 20. stoletja, začetnika kubizma, slikarja, kiparja, grafika. Poleg slikarskih in kiparskih del je razstavljeno precejšno število fotografij, ki pomembno dopolnjujejo razburljivo umetniško potovanje velikega ustvarjalca modernizma. Razstava je zasnovana kronološko, od zgodnjih del do zadnjih let umetnikovega življenja, obsega pa dela iz Picassovega modrega in rožnatega obdobja, protokubizma in raziskovanj Afrike, embleme iz analitičnega in sintetičnega kubizma, »klasičnega« obdobja, nadrealistične faze in njegove pozne slike.
Pablo Picasso se je rodil 25. oktobra 1881 v španski Malagi slikarju in učitelju umetnosti. Prvo sobo tako zaznamuje njegovo začetno oz. zgodnje obdobje ustvarjanja, ki ga je avtorica razstave Anne Baldassari poimenovala »Geneza 1895–1903«, razstavo pa začne z Bosonogo deklico (1895) in Možem s kapo (1895). V drugi sobi t. i. obdobja »Od primitivizma do kubizma 1906–1915« spoznamo Picassovo odkrivanje skulpture ob kiparstvu predhodnikov Augusta Rodina in Georgesa Braqua, nekaj del pa prikazuje njegovo eksperimentiranje z vpeljavo afriških elementov v kompozicije. V tej sobi sta razstavljeni tudi študiji poprsja za slavne Avignonske gospodične (1907, olje na platnu, The Museum of Modern Art, New York), ki jih je mojster naslikal pod vplivom starodavne umetnosti in afriških mask, ki jih je videl v pariškem Musée de l'Homme. Sledi t. i. »Klasična faza 1915–1925«, v okviru katere so razstavljene predvsem fotografije modelov, ki jih je upodabljal Picasso (npr. fotografija njegove prve žene balerine Olge Khokhlove, slika sina Paula kot Harlekina). To obdobje zaznamuje tudi prvo naročilo trgovca z umetninami Paula Rosenberga (Portret gospe Rosenberg in hčerke, 1918). Četrto sobo, t. i. »Nadrealizem 1924–1932«, predstavlja delo Kipar iz leta 1931, v katerem je Picasso upodobil takrat še skrivno zvezo s svojo prvo ljubimko Marie-Thérèse. Sledi obdobje t. i. »Angažiranega slikarstva 1935–1939«, ki ga zaznamuje umetnikova intimna vez z Doro Maar v Parizu. Avtorica razstave nadaljuje z obdobjem vojne, v katerem je Picasso ustvarjal predvsem portrete otrok in živali (Deček z jastogom, 1941; Bikova glava, 1931–1932). Na koncu je z deli, kot sta Družina in Objem iz leta 1970, prikazano njegovo bolj intimno, družinsko okolje. Postavitev zaključuje avtoportret, ki ga je slikar naslikal malo pred smrtjo leta 1971. Picasso je umrl 8. aprila 1973 v Mouginsu v Franciji.
V Zagrebu so odprli največjo razstavo Picassovih del v tem delu Evrope, hkrati pa je to že druga razstava, posvečena velikemu mojstru, ki jo lahko občudujemo v hrvaškem glavnem mestu. Pred osmimi leti so namreč tega slikarja predstavili na razstavi z naslovom Dora Maar in Picasso – pogled z dotiki. Picassova dela so v Zagreb prispela iz Hongkonga in se bodo po koncu razstave 7. julija vrnila v Picassov muzej v Parizu, ki so ga medtem obnovili. Zadnja tri leta, v času prenove muzeja, so umetnine tako prepotovale Evropo, Bližnji vzhod, Japonsko, Rusijo, Združene države Amerike, Tajvan, Avstralijo in Kitajsko. Tokratno razstavo spremlja tudi dokumentarni film Skrivnost Picassa avtorja Henrija - Georgesa Clouzota.
