Tina LAH

Manual

Razstava dela študentov oblikovanja tekstilij in oblačil (NTF) v sodelovanju s kovaškim mojstrom Miho Krištofom ter idrijskimi klekljaricami, Narodni muzej Slovenije, 4. 10.–16. 10. 2013

V atriju Narodnega muzeja Slovenije je bila od 4. do 16. oktobra na ogled razstava Manual. Razstavljena so bila dela, ki so rezultat sodelovanja in ustvarjanja študentov oblikovanja tekstilij in oblačil na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kovaškega mojstra Mihe Krištofa ter idrijskih klekljaric Vere Velikajne, Mire Guzelj, Anice Uršič in Milene Kalan. Ena izmed posebnosti predmetov, ki so bili razstavljeni, je, da jih je oblikovalo več parov rok, da so plod domišljije in umetniškega izražanja več oseb – študentov, klekljaric in kovaškega mojstra.

Študenti oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti s profesorico Vero Sešlar Založnik že vrsto let sodelujejo z idrijskimi klekljaricami oziroma z Društvom klekljaric idrijske čipke, z Občino Idrija in Idrijsko-cerkljansko razvojno agencijo. Sodelovanje sega v leto 2004, ko je bil Oddelek za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete povabljen k sodelovanju pri projektu Razvoj tržne znamke Idrijska čipka. Skozi leta so se zvrstili številni projekti (Idrijski ris, 2004; Okraski, 2005; Ovratniki, 2006/07; Iskanje sebe, 2008; Ris, risba, čipka, 2010; Štirje letni časi, 2011; Svetila, krilo, pav, 2011; Nit ustvarja nakit, 2012; Oko, srce, drevo, 2013) in nastali so umetniški izdelki, ki so bili predstavljeni na razstavah v času festivala idrijske čipke v Idriji. Vsa dela so zbrana in predstavljena v dveh publikacijah: Od črte do čipke in Oko, srce, drevo (1).

Sodelovanje se je začelo s spoznavanjem in raziskovanjem idrijskega risa, ki je za idrijsko čipko najbolj značilen. Idrijski ali ozki ris se je razvil po prvi svetovni vojni, pred tem je prevladoval široki ris. Za izdelavo širokega risa pri klekljanju običajno potrebujemo sedem parov klekljev, za izdelavo ozkega pa pet. Klekljanje je postopek izdelovanja čipke, ki nastaja s prepletanjem niti s pomočjo klekljev. Niti sledijo risbi, ki je na papircu (vzorčni predlogi), ta je z bucikami pritrjen na bulo (blazino valjaste oblike). Prav ris je pri idrijski čipki najznačilnejši način prepletanja niti. Za idrijsko čipko so tipični nekateri tradicionalni vzorci oziroma motivi, ki imajo ohranjena domača imena: srčkovke, paučki, gobice, pogačke, krancl(n)ovke itd. (2).

Po raziskovanju idrijskega risa so se študenti Naravoslovnotehniške fakultete v sodelovanju s klekljaricami usmerili v njegovo posodobitev. Pri tem je pomembno, da oblikovalec razume klekljanje, da lahko nariše risbo, ki bo primerna za nadaljnji potek ustvarjanja. Tudi klekljarica mora sprejemati novosti (ustvarjanje novih oblik, uporabo barv) in razumeti oblikovalčevo idejo. V prvem letu sodelovanja so pri razvijanju novih čipk izrisali papirce. Kasneje se je pri nekaterih primerih izkazalo, da izdelovanje papircev ni nujno. Klekljanje po risbi, brez papirca, je lahko tudi uspešnejše (3). Skozi leta in v sklopu različnih projektov je nastalo mnogo raznolikih oblik in interpretacij čipke. Sodelovanje študentov Naravoslovnotehniške fakultete in klekljaric spodbuja ter vpliva na spreminjanje čipke, na njen nadaljnji razvoj in na potovanje tradicije iz preteklosti v prihodnost.

Na razstavi Manual so bili poleg klekljanih izdelkov, ki so nastali med sodelovanjem klekljaric in študentov, razstavljeni izdelki, pri katerih je sodeloval tudi kovaški mojster Miha Krištof. Miha Krištof, mojster umetnostnega kovaštva, naj bi bil eden redkih, če ne celo edini takšen mojster v Sloveniji. Železo kuje in oblikuje vse od leta 1966, ko je vstopil v kovaško delavnico mariborskega mojstra Vilka Gadija. Izdelki, ki jih je skozi leta oblikoval in izdelal mojster Krištof, so raznolikih oblik in funkcij; v njegovem opusu najdemo svečnike, stole, ograje, lestence, vrtnice, križe itn. Sodeloval je tudi pri restavriranju kovaških elementov na javnih spomenikih, palačah in gradovih. Njegov pomemben dosežek je bila zmaga na natečaju v Vatikanu za oltarno opremo na grobu sv. Cirila v baziliki sv. Klemena v Rimu. Leta 1996 pa je mesto Maribor papežu Janezu Pavlu II. ob njegovem obisku podarilo križ, ki ga je izdelal Miha Krištof. Čeprav ob prvem pogledu na križ vidimo Kristusa, je na njem v resnici razpeta vinska trta. Posebnost oziroma mojstrstvo Mihe Krištofa je kovanje vrtnice, saj je ustrezno tehniko kovanja zanjo iskal in razvijal kar 18 let. Njegova umetniška dela lahko najdemo tudi drugod po svetu (New York, New Jersey, Vatikan, Izrael) (4). Željo po sodelovanju in odprtost do sodobnega oblikovanja pa nedvomno izkazuje z delom s študenti oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti ter s profesorico Vero Sešlar Založnik. Tudi pri tem sodelovanju je prišlo do sinergije med tradicijo in sodobnim oblikovanjem, nastali pa so zanimivi izdelki, ki v sebi združujejo tradicionalno kovaštvo in svežino sodobnega dizajna.

Razstava Manual je obiskovalca zapeljala s presenetljivo lepoto in izvirnostjo del, ki v sebi združujejo tradicijo in sodobnost. Razstavljeni izdelki se med seboj razlikujejo tudi po številu oseb, ki so sodelovale pri njihovi izvedbi. Pri nekaterih je šlo za sodelovanje študentov in klekljaric, pri drugih za sodelovanje mojstra Krištofa in študentov, pri nekaterih pa so k ustvarjanju in izvedbi prispevali vsi. Pri teh izdelkih lahko občutimo, kako lahkotno in smiselno se zmorejo povezati črna kovina, nežna čipka in s tradicijo neobremenjena ideja. Razstavljeni predmeti niso »samo« umetniški izdelek, ampak imajo tudi uporabno vrednost. Stoli, svetila, oblačila, nakit, stojala itd. so dobili pravljične in fantazijske oblike. Pomemben vidik pri teh izdelkih pa je nedvomno povezovanje tradicije in sodobnega oblikovanja, različnih materialov in tehnik ter tudi medgeneracijsko sodelovanje, ki vpliva na prenašanje tradicije na mlajše generacije. Njihova naloga in vloga pa sta spoštovanje ter prenos in tudi nova interpretacija tradicije v prihodnosti.

(1) Od črte do čipke: urednica izr. prof. Vera Sešlar Založnik, izdala in založila jo je Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana in Idrija 2009, izdajo je omogočila Občina Idrija; Oko, srce, drevo: uredniki Andra Marinko, izr. prof. Vera Sešlar Založnik, izr. prof. Marjetka Godler, izdala in založila jo je Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana in Idrija 2013, izdajo je omogočila Občina Idrija. Povzeto po: http://www.idrija-lace.eu/sodelovanje-z-ntf/ [2. 12. 2013].

(2) Povzeto po: Seznam registriranih enot žive kulturne dediščine; http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/Rzd-02_00028.pdf [2. 12. 2013].

(3) Povzeto po: Od črte do čipke, cit. n. 1, p. 27.

(4) Povzeto po: Vesna TERŽAN, Miha Krištof, umetnostni kovač: »Še krojač ne more do igle brez kovača.«, Mladina, 45, 2012 ( http://www.mladina.si/117623/miha-kristof-umetnostni-kovac/ [2. 12. 2013]).

Slike:

1. Razstava (foto Tina Lah)

2. Razstava (foto Tina Lah)

3. Razstava (foto Tina Lah)

4. Razstava (foto Tina Lah)